Če bi vse odpadne snovi, ki povzročajo neprijetne klimatske spremembe lahko odvedli v vesolje, avta na elektriko sploh nebi potrebovali. Naprej bi lahko kurili premog in nafto, večina toplotnih strojev pa bi lahko imela še slabše izkoristke, kot jih ima danes.
Energijo v vseh oblikah bi lahko spet metali skozi okno, vendar samo, dokler na planetu nebi zmanjkalo plina, premoga in nafte. Ker pa nam fosilna goriva, ti davni kadavri, grozijo, da nam bodo zavili vrat, je nujno potrebno ukrepati.
Avtomobili na elektriko v primerjavi z motornimi skoraj nimajo gibljivih delov in nobenih suvajočih mas s protiutežmi |
Napačno, ampak bolje kot nič
Samo redki še ne vedo, da je svetovni promet krivec za manj kot polovico toplogrednih izpustov. Več kot polovico imajo na vesti uboge krave, ki med prebavo izločajo metan. Če bi od govejih zrezkov v svetovnem merilu preklopili na pečena kurja ali puranja bedrca, bi preko noči za planet naredili več kot z vso fotovoltaiko, toplotnimi črpalkami in izolacijami ter zaustavitvijo vseh osebnih vozil na planetu. Tovornjake, letala, traktorje in kontejnerske ladje bi lahko pustili voziti naprej, saj nočemo ohromiti planeta in zaustaviti proizvodnje hrane ter pretoka blaga. Rešitev pa je preveč enostavna za planetarno uporabo, zato bo Homo Sapiens zaradi osebnih prehranjevalnih užitkov najprej poprijel na manj učinkovitem koncu. Izdelal bo električni avto. Namesto, da se odpove zrezku, bo rudaril in se pretepal za litij ter druge redke kovine. Pa da nebi kdo mislil, da avtomobili na elektriko niso potrebni. Nujno jih potrebujemo, govorimo samo o najučinkovitejšem vrstnem redu ukrepov za ohranjanje klimatskega ravnotežja.
Električni, ali pa ga ne bo
Končno se je zgodilo. Tudi veliki šef Porscheja je izjavil, da je prihodnost avtomobilizma zagotovo električna, čeprav trenutno še izdelujejo vozila z motorjem. Elektromotorji imajo izjemne izkoristke, blizu 100%, batni manj kot 40%. Za pogon elektro avto potrebuje enako količino energije, saj mora premagati vse upore, od kotalnega do zračnega. Ima pa več prednosti, cena vožnje pade na eno tretjino prejšnje, vzdrževanje je zelo poceni, voznik dobi vrnjen del cene ob nakupu, zmanjša se vpliv na okolje. Mesta bodo postala tišja, čistejša, zdravje prebivalcev boljše, elektriko za pogon pa lahko lastnik »izdela doma«. Tudi elektrika iz termoelektrarn je razmeroma čist energent, saj so opremljene s čistilno opremo za dimne pline, prenos do uporabnika pa poteka brez vplivov na okolje.
Za Avstrijo so izračunali, da če jutri zapelje na ceste milijon električnih avtomobilov, se v distribucijskem električnem omrežju to sploh ne bo poznalo. Električni avto, ki bo stal ob polnili postaji, bo zalogovnik elektrike za elektroomrežje, saj s to elektriko pokrijejo dnevne konice in jo nato vrnejo v baterije avta. Zaradi tega ni potrebno graditi novih elektrarn ali povečevati kapacitete daljnovodov.
Domet že danes ni problem
Raziskovalci v EU že leta testirajo način uporabe in druge vrednosti električnih vozil, ki so jih dali v uporabo naključno izbranim osebam in obrtnikom. Po treh mesecih vožnje so privatni in službeni uporabniki v anketi navedli, kakšen doseg vozil bi jih popolnoma pomiril. Privatni uporabniki želijo z enim polnjenjem doseg 140 km, profesionalci pa 190 km. V resnici pa so privatni vozniki dnevno prevozili povprečno 37 km, profesionalci pa samo 41 km. Še bolj presenetljivo je dejstvo, da je bilo 63% prevozov krajših od 8 km, 99% pa krajših od 64 km, pri čemer je najdaljša dnevna vožnja vozila znašala 160 km, povprečen meščan pa ne prevozi več kot 35 km na dan.
