Pomurski sejem je skupaj z medijsko hišo Delo pripravil okroglo mizo Novi projekti in investicije na področju gradbeništva, energetike in komunale. Sodelovali so minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik, predsednik uprave banke SID Sibil Svilan, podpredsednik zbornice komunalnega gospodarstva in direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač, član predsedstva skupnosti občin Slovenije Leo Kremžar, direktor Varisa Lendava in predsednik Pomurske gospodarske zbornice Štefan Sobočan, ter direktor združenja za inženiring Vekoslav Korošec, moderatorka pa je bila Marjeta Šoštarič, Delo.
 |
Potrebujemo za 1,5 milijarde naložb
Minister Stepišnik je povedal, da si je vlada zadala tri cilje: ohranjati delovna mesta, ustvarjati nova in povečevati dodano vrednost na delovna mesta, kar želi doseči z vsemi možnimi naložbami. Gradbeništvo je po ministrovih besedah leta 2008 potrebovalo za 3,7 milijarde evrov naložb, kar je bil prevelik obseg, danes pa potrebuje za 1,5 milijarde evrov naložb, kar je daleč premajhen obseg za Slovenijo.
Da so velike firme propadle, je po ministrovih besedah velika napaka. Če z neko insolventno zakonodajo nismo znali pravočasno umakniti teh lastnikov in podjetij vsaj v ožjem obsegu ohraniti kot zdrava jedra, bi morali podjetje, preden je čisto propadlo, kupiti neko drugo podjetje, da ohranimo reference teh podjetij. Danes pa imamo problem, da smo izgubili vse reference v teh velikih podjetjih, je dejal Stepišnik.
Lokalno gradbeništvo – rešitev
Danes se po ministrovem mnenju splača ohranjati lokalno gradbeništvo, predvsem z ukrepi, kot je energetska sanacija stavb, za kar imamo nekaj denarja, tudi spodbude bi se dalo najti, predvsem pa bi morali spodbuditi prebivalstvo, ki kima naloženih 15 milijard v bankah, da del tega namenili za sanacijo javnih oziroma zasebnih stavb po vsej Sloveniji. S tem bi zaposlili gradbeništvo, izkoristili učinkovito rabo, izboljšali počutje in ljudje bi imeli večjo kupno moč, zato bi se večala poraba, je poudril Stepišnik, kot osnovo za to pa je potrebno postaviti bančno sanacijo in sanacijo prezadolženega gospodarstva, predvsem dobrega.
V ospredju podpora za prenove stavb in komunalne projekte
Sibil Svilan iz banke SID je pojasnil, da lahko banka predvsem malim podjetjem pomaga pri energetski učinkovitosti in prenovi stavb, tako bi lahko prenovili vse javne objekte v Sloveniji. Ker je varčevanje zelo pomembno tudi za fizične osebe, bodo za energetsko učinkovitost dobili posojila v sodelovanju z Eko skladom. Financirali bodo tudi komunalne projekte, kar sicer že poteka, med drugim pa bodo podpirali tudi model energetskega pogodbeništva.
Naložbe v komunalnem gospodarstvu so po Burnačevih besedah padle kar za 80 odstotkov, težava pa je tudi v tem, da občine sredstva, zbrana za določen namen, prerazporejajo.
Občine, ki so največji investitor v zadnjih letih, bi se po Kremžarju lahko bolj zadolžile, saj so najmanj zadolžene, le 1,3-odstotno glede na BDP, obenem pa so največje porabnice evropskih sredstev.
Štefan Sobočan je kot gospodarstvenik povedal, da od slovenskega trga niso mogli živeti, zato so se povsem usmerili na tuje trge, izvozijo namreč 95 odstotkov izdelkov. Po njegovem je za rešitve razmer potrebna le normalizacija razmer za poslovanje, s čimer bi zagnali tudi nov razvojni ciklus.
Infrastruktura, varstvo okolja in obnove stavb prioriteta
Da prihaja v Sloveniji pomemben naložbeni cikel v infrastrukturi, varstvu okolja ter energetski sanaciji stavb, pa je opozoril Vekoslav Korošec. Samo letos bo ta potencial 1,3 milijarde evrov, od tega 800 milijonov evrov v energetiki, kjer imajo podjetja priložnosti. Po njegovem je nujno, da se podjetja povežejo in organizirajo, saj bodo lahko le tako tekmovala s tujci.
V razpravi je bilo med drugim slišati,da danes nimamo več podjetja, ki bi se lahko prijavilo na razpis za gradnjo 500-metrskega predora, da politika nikoli ne pride do operativne ravni in da naj zakone, ki so velikokrat ovira za podjetja, pišejo profesionalci.
