Nevarni prašni delci zaradi ogrevanja z neustreznimi kurilnimi napravami pozimi resno ogrožajo naše zdravje. Pogosto slišimo obvestila o prekomerni onesnaženosti zraka s prašnimi delci PM10 in PM2,5, ki povzročajo obolenja dihal ter opozorila o zmanjšanju, oziroma pravilnem ogrevanju gospodinjstev z poleni, peleti ali sekanci.
 |
Prašne delce ločimo po velikostnih razredih: PM10 – grobi delci z aerodinamičnim premerom med 2,5 µm in 10 µm, PM2.5 – drobni delci z aerodinamičnim premerom med 1 µm in 2,5 µm, PM1.0 – fini delci z aerodinamičnim premerom pod 1 µm, UFP – ultra fini delci z aerodinamičnim premerom pod 0,1 µm.
Pri tem pomeni oznaka PM delce (angleško particulate matter), UFP pa zelo fine delce (angleško ultra fine particles). Sestava delcev je odvisna od njihovega izvora. V glavnem velja, da se manjši in svetlejši delci zadržujejo v zraku dalj časa. Večji delci (s premerom večjim kot 10 mikrometrov) se zadržujejo v atmosferi nekaj ur, medtem ko manjši delci (manjši od 2,5 mikrometra) lahko ostanejo v atmosferi več tednov. Iz atmosfere jih navadno odstranijo padavine.
