Povečanje energijske učinkovitosti pomembno vpliva na odločitev investitorjev, da se lotijo prenove svojega doma. Kakor je pokazala raziskava Healthy Homes Barometer 2017, pa to še zdaleč ni edini razlog – kar trije od štirih Evropejcev bi se namreč za prenovo odločili tudi, če bi na ta način povečali udobje in dobro počutje.
Odgovor na vprašanje, kaj poleg energijske učinkovitosti potrebujemo za zdravo bivanje in dobro počutje, je na dlani: naravno svetlobo. Zakonodaja nas zavezuje h gradnji in prenovi v skoraj ničenergijskem standardu, to pa zahteva več zavedanja o naravni svetlobi in znanja o njenem pravilnem načrtovanju, smo lahko med drugim slišali na konferenci Načrtujmo z naravno svetlobo, ki jo je na začetku poletja organiziralo podjetje VELUX Slovenija.
»Da bi v celoti razumeli pomen naravne svetlobe, je ključno spoznanje, kako naravna svetloba vpliva na naše bistvo. Govorimo o vplivu, ki presega samo vidnost,« je poudarila osrednja predavateljica Deborah Burnett iz Kalifornije, vrhunska strokovnjakinja, ki na podlagi znanstvenih izsledkov širi strokovno zavedanje o stresnih odzivih človeka na pomanjkanje naravne svetlobe. »Ti odzivi presegajo zgolj nelagodje in okrnjeno vizualno zaznavanje. Dejstvo je, da slabo načrtovane stavbe vplivajo na pojav in razvoj bolezni,« je poudarila energična predavateljica, ki velja za zvezdo notranjega opremljanja, poleg tega je ena prvih, ki je svetlobo v bivalnih prostorih povezala s človekovim zdravjem.
Po njenih besedah, ki jih je podkrepila z relevantnimi medicinskimi raziskavami, so kronobiološke lastnosti svetlobe tiste, ki pozitivno vplivajo na človekovo vedenje, spanje in odpornost. Življenje v zaprtih prostorih namreč prekine naravni 24-urni cikel, v katerem smo se ljudje razvijali kot vrsta. In raziskave kažejo, da ljudje na običajen delovni dan na prostem preživimo vsega petnajst minut. K temu dodajmo še umetno osvetlitev in digitalne naprave, ki nas obkrožajo 24 ur na dan, prav toliko časa je aktivna v družba, v kateri živimo, pa nam bo hitro jasno, zakaj naša notranja biološka ura ne zmore prilagajati odzive organizma različnim fazam dneva – ker so meje med temi fazami zabrisane zaradi vsega prej naštetega. Se še kdo čudi, da se ljudje kar naprej pritožujejo zaradi slabega spanca in slabega splošnega počutja?
Dnevna svetloba je bistvenega pomena za življenje in delo, saj ne omogoča le opravljanja vizualnih nalog, temveč pomembno vpliva tudi na psihofiziološki odziv našega organizma. Oboje skupaj (tako vizualni kot tudi cirkadiani sistem) delujeta sinhrono in omogočata, da ohranjamo zdravje ter da smo uspešni pri delu in sproščeni pri počitku. Medtem ko je vizualni učinek svetlobe pomemben samo takrat in toliko časa, dokler gledamo, je nevizualni biološki učinek svetlobe bistven ves čas – ko smo budni in ko spimo.
Burnettova poudarja, da ima vsak pravico do dnevne svetlobe, svojo zahtevo pa utemeljuje s številnimi dokazi, raziskavami in znanstvenimi dognanji s področja medicine. Predvsem je prepričana, da bi se morali bolj zavedati razkoraka med tem, kako mislimo, da živimo, in tem, kako v resnici živimo. Le tako bomo bolje razumeli vpliv sodobnega življenja na naše zdravje in doživljanje ter živeli in čutili bolje.
|
Deborah Burnett |
|
dr. Živa Kristl |
|
dr. Matej Kobav |
Lastnosti dnevne svetlobe težko nadomestimo z umetnimi viri
Ćloveški organizem potrebuje izmenjavo svetlobe in teme za normalno delovanje, predvsem za izločanje hormonov melatonina, serotonina in kortizola. Ti hormoni namreč vplivajo na ritem aktivnosti in počitka, na telesno temperaturo, zbranost, razpoloženje in podobno. Kakor je na konferenci Načrtujmo z naravno svetlobo poudarila dr. Živa Kristl, za katero je več kot 25-letna pedagoška in raziskovalna pot na področju stavb, stavbnega ovoja in energije v stavbah, pri čemer že ves čas posebno pozornost namenja dnevani svetlobi in kakovosti bivalnega okolja, ima dnevna svetloba lastnosti, ki jih je težko nadomestiti s konvencionalnimi umetnimi viri: »To so smer svetlobe, ki vpada neposredno v oko, primerna spektralna sestava, dnevna in sezonska dinamika ter spreminjajoča se intenziteta svetlobe čez dan. Vpliv svetlobe na psihofiziološko delovanje organizma se sproži ob višjih nivojih osvetljenosti od tistih, ki jih potrebujemo za opravljanje vizualnih nalog (nad 1000 luxov), predvsem pa je potreben vpad svetlobe krajših valovnih dolžin neposredno v oko (modri del vidnega spektra).« Odmerke modre svetlobe potrebujemo med določenimi časovnimi obdobji, na primer zjutraj in zgodaj popoldan. Ćez dan jih prejmemo na delovnem mestu, pri gibanju po prostoru ali v zunanjem okolju.
»Nujen je premik od dosedanjega razmišljanja o kvadratnih metrih steklenih površin k osvetljenosti, luxom in faktorju dnevne svetlobe,« je poudaril doc. dr. Matej Kobav, ki se posveča raziskavam s področja razsvetljave, z vrednotenjem delovnega okolja in z izkoriščanjem dnevne svetlobe za osvetljevanje prostorov. Trenutna regulativa po njegovih besedah tega ne upošteva, kar hitro ugotovimo, če pomislimo na intenziteto svetlobe glede na njen vir – razlika med intenziteto svetlobe, ki prihaja skozi fasadno ali strešno okno, je velika.
Povezane vsebine
