Petnajst minut vožnje iz centra Maribora stoji montažna hiša, ki je na prvi pogled povsem običajna, v resnici pa nekaj posebnega. Izdelana je v standardu pasivne hiše, ima 140 kvadratnih metrov uporabne površine v pritličju in mansardi, lastnik pa se bo vanjo vselil čez dva meseca. Hiša spada v skupino 1,5 litrskih hiš, kar pomeni, da za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople vode ne porabi več kot 15 kWh na kvadratni meter na leto!

marles4
Severna stran marlesove pasivne hiše s 140 m2 uporabne površine
marles7
Balkon je popolnoma ločen od stavbe, rešitev je duhovita in enostavna
marles2
Vsi stiki med ploščami. stropom in tlemi so zatesnjeni s posebnimi lepilnimi trakovi
marles3
Stike zunanjih sten po montaži zapolnijo z izolacijo in zaključijo z zadnjim fasadnim slojem

 
Pasivne hiše so dolgočasne ?

Eden od razlogov, da se graditelji ne odločajo pogosteje za gradnjo pasivnih hiš, je tudi njihova dolgočasnost. Pri tem mislimo na zunanji izgled, saj je pogoj za izjemno varčnost enostavna škatlasta izvedba, brez dodatnih vogalov, močno členjene fasade, velikih steklenih površin, balkonov, nadstreškov, strešnih oken, frčad, čopov in drugih dodatkov, ki zunanjost stavbe optično razgibajo. Vsi ti elementi delujejo kot dodatna hladilna rebra, zaradi česar pasivne stavbe, s temi dodatki in v razumnih cenovnih okvirih, ni možno postaviti.

Brez kleti in podstrehe

Ta trditev ne drži povsem. Stavba ima podstrešni del, vendar slednji iz notranjosti hiše ni dostopen. Problemi, ki bi zagotovo nastali v zvezi z izolativnostjo in zrakotesnostjo vstopne lopute, bi lahko porušili sistem in iz pasivne stavbe naredili običajno montažno hišo. Na podstrešje lahko lastnik vstopi s pomočjo lestve in skozi okno, ki se nahaja nad balkonom, ter se odpira z zunanje strani. Iz podobnega razloga stavba ni podkletena, klet pa nadomešča polvkopani zidani objekt, ki se nahaja na koncu vrta. Služil bo kot delavnica, garaža in prostor za shranjevanje opreme in živil. Del, ki je namenjen shranjevanju ozimnice se nahaja v delno  vkopanem ločenem prostoru, tla pa so iz ilovice in niso betonirana.

Balkon in vstopni nadstrešek

Izvedba pasivne hiše je nekaj posebnega, saj razen okenskih in vratnih odprtin noben drug gradbeni element ne sme prebadati obodnih sten. Pri tej hiši je vstopni nadstrešek popolnoma samostojna konstrukcija, ki nosi manjšo streho nad vhodnimi vrati, pritrjen pa je samo v tla in na del strešne konstrukcije, ki sega preko roba zunanje stene. Zunanjega ovoja stavbe se ne dotakne niti z enim vijakom.

Gradnjo balkonov v pasivnih hišah odsvetujejo, saj so pritrditev, statične zahteve in toplotno izolacijski problemi tako veliki, da cena izvedbe ni v sorazmerju s koristjo.  Kljub temu se lastniku Marlesove hiše balkonu ni bilo potrebno odpovedati, saj so projektanti našli duhovito in arhitekturno gledano neoporečno rešitev. Dve steni na južnem delu so podaljšali in v njiju pustili dve vodoravni odprtini. Na nastali ploskvi se naslanja nekaj prečno postavljenih lepljenih lesenih nosilcev, na katere bodo položili še pohodno leseno oblogo in pritrdili ograjo. Tak balkon je spet samostojen objekt, ki z nobenim delom ne posega v toplotni ovoj hiše. Poleg tega v poletnem času deluje kot senčilni element za okna in vrata v pritličju na južni strani, pozimi pa lahko sonce neovirano posveti v vse prostore.

marles8
Nosilna plošča hiše plava na 400 mm debelem sloju stirodura
marles1
Zunanja stena Marlesove pasivne hiše s 491 mm toplotne izolacije
marles6
Izolacijski sloji mansardnega dela so skupaj debeli 430 mm

Hiša plava na izolaciji

Toplotna izolacija proti tlem je enako pomembna kot vse ostale obodne ploskve, kljub temu, da se zemlja nikoli tako ne ohladi kot okoliški zrak. Projektanti so se odločili za izvedbo, pri kateri na 80 cm debeli plasti gramoza leži osnovna betonska plošča, katere zgornji rob je poravnan s terenom okrog stavbe. Na tej plošči leži 40 cm debel sloj križno položenih plošč iz stirodura, na njem pa osnovna plošča, ki v resnici nosi stavbo. Ves talni toplotni paket bo po zaključku del zaprt in neviden, ter zaščiten pred vdorom vlage.



Vsi energetski priklopi in odtoki vstopajo v stavbo skozi plast izolacije, v sredini navpično iz zemlje in so skrbno zatesnjeni. Poleg vode in elektrike se nahaja tudi cev toplozračnega zemeljskega izmenjevalca.

Tesnjenje sten

Investitor je uporabil izkušnje izvajalcev, ki že dolgo uspešno postavljajo pasivne stavbe in dodal nekaj svojih izvirnih idej. Za spoje med ploščami izberejo drugačne trakove, kot za spoje med ploščo in tlemi. Na posebej obremenjenih mestih uporabljajo dvokomponentni način lepljenja, pri katerem podlago na stiku najprej premažejo in nato še prelepijo z ustreznim trakom. Vsi izbrani materiali so dokazano dolgotrajni in bodo zagotovo zdržali vso življenjsko dobo stavbe. Glavna tesnilna lupina stavbe so notranje ploskve, ki so izdelane iz OSB plošč. Da bi preprečili vdor kakršnekoli instalacije skozi te ploskve, pred to steno z notranje strani v razdalji 6 cm postavijo še dodatno ploskev. V vmesnem prostoru nato instalaterji postavijo svoje instalacije, uporabnik pa lahko na dodatno notranjo steno z vijaki z razcepnim vložkom obeša slike, privija police ali montira kuhinjske elemente brez skrbi, da bi poškodoval zrakotesno plast. En takšen vijak ima nosilnost 50 kg, zato je možno izvesti vse, česar se uporabnik domisli.

marles5
Računalnik na ventilatorju po vstavljanju podatkov opravi vse meritve samodejno

 

Rekord, samo 0,2 h-1

Pri tem testu pasivna hiša ostane ali pade. Če izvajalci med gradnjo niso skrbno zatesnjevali kilometrov spojev med čisto vsemi elementi, bo pridevnik »pasivna« potrebno pozabiti. Hiša je pasivna, če s testom dokažemo, da v zaprti stavbi izmenjava zraka ni večja kot 0,6 izmenjav na uro. V hiši so ta test izvedli strokovnjaki podjetja Isocell s svojo certificirano opremo. V resnici pa bi ga lahko izvedel vsak, saj vgrajeni računalnik, ki vodi postopek in regulira ventilator, ne pozna milosti. Pri tem v računalnik vtipkajo potrebne podatke o stavbi, ki jih program zahteva, in nato hišo nekaj časa »napihujejo«, nato pa zrak iz nje izčrpavajo, oboje z nadtlakom in podtlakom 50 Pa. Računalnik je sam takoj izpisal rezultat in ta je bil izjemen. Izmenjava 0,2 h-1 je senzacionalen rezultat, ki pomeni tudi velik dodaten prihranek energije

Projektanti so pri načrtovanju in izračunih gradbene fizike uporabili nemški program za pasivne hiše z imenom PH/ PP. V njem vstavljajo vrednost 0,6 za izmenjavo zraka na uro, pri kateri je poraba 15 kW/m2 na leto. Ko so v program vstavili dejansko izmenjavo 0,2 h-1, je poraba računsko padla na 13 kW/m2 na leto. Hiša bo ogrevana in hlajena s kompaktno toplotno črpalko priključne moči samo 280 W, ampak to je že druga zgodba.

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.