Pri gradnji stavb je razmerje med vzrokom in posledico običajno jasno določeno. Toplotna izolacija stavbnega ovoja vpliva na potrebno moč ogrevalnega sistema, ta pa posledično določa vrsto razvoda, izbiro ogreval in energenta. Pri umeščanju stavbe na parcelo pa je ta odnos pogosto manj jasen. Je nagnjen teren res dovolj tehten razlog za gradnjo terasaste stavbe, ali bomo parcelo preoblikovali v ravno površino?
Ali je lahko parcela tudi obnovljiv vir za postavitev hiše?
Se bo prometna in komunalna ureditev, zapisana v občinskem prostorskem načrtu (OPN), podrejala postavitvi stavb, ali bodo stavbe – načrtovane z mislijo na optimalno izrabo pasivne sončne energije – določale potek cest in komunalnih vodov? Kaj moramo storiti, da bomo gradnjo prilagodili naravnim značilnostim parcele in hkrati v zasnovo sodobne hiše vključili vse energetske potenciale lokacije?
Ali lahko od avtorjev prostorskih načrtov pričakujemo, da bodo pri oblikovanju parcel, stavb in infrastrukture upoštevali možnosti za pasivno in aktivno izrabo sončne energije – trajnega in brezplačnega vira?
V članku bomo predstavili ključne elemente stavbe in parcele, ki lahko z dobrim načrtovanjem zagotovijo dolgoročne energetske prihranke ob nizkih investicijskih in obratovalnih stroških.
Skoraj nič energijske moderne hiše
Ena izmed ključnih zahtev prenovljene Direktive o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva (EU) 2024/1275), je prehod na skoraj nič-energijsko gradnjo novih stavb. Ta izraz označuje stavbe, ki za svoje delovanje – torej ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, prezračevanje in razsvetljavo potrebujejo izjemno malo energije. Večina te energije naj bi bila zagotovljena iz obnovljivih virov, pri čemer se upošteva tudi energija, proizvedena na sami stavbi ali v njeni neposredni bližini.
Prenovljena evropska Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD – Energy Performance of Buildings Directive) predvideva, da vse nove stavbe po letu 2030 (za javne stavbe že po letu 2028) postanejo stavbe z ničelnimi emisijami, kar pomeni zelo visoko energetsko učinkovitost in odsotnost emisij iz fosilnih goriv. Za obstoječe stavbe uvaja postopno prenovo z določenimi energetskimi standardi. Poudarek je tudi na digitalizaciji energetskih izkaznic, uvedbi potnih listov za prenovo stavb, večji uporabi obnovljivih virov energije ter podpori trajnostni mobilnosti in zbiranju energetskih podatkov.
Pasivne moderne hiše postajajo realnost tudi v Sloveniji
Že danes v Sloveniji ni več mogoče zakonito graditi novih stavb po standardu, nižjem od skoraj ničenergijskega (sNES), če želimo pridobiti gradbeno dovoljenje.
Z 31. decembrom 2020 je v skladu z evropsko direktivo (EPBD – Energy Performance of Buildings Directive) in slovensko zakonodajo začela veljati obveznost, da morajo vse nove stavbe biti grajene kot skoraj ničenergijske stavbe. To pomeni:
-
zelo visoko energijsko učinkovitost,
-
zelo nizko potrebo po energiji za ogrevanje,
-
uporaba obnovljivih virov energije (npr. sončna energija),
-
kakovostna toplotna izolacija in napredni ogrevalni sistemi.
Obstoječe stavbe, ki se obnavljajo, pa še vedno lahko sledijo blažjim standardom – čeprav tudi pri prenovah zakonodaja določa minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti (npr. pri menjavi fasade, oken ali strehe).
Čeprav je koncept pasivne moderne hiše star komaj nejaj desetletj, postaja realnost gradnje tudi v Sloveniji. Trajnostna gradnja bo v prihodnosti temeljila na najvišji možni kakovosti bivanja, uporabi lokalnih gradbenih materialov, obnovljivih virih energije in minimalnem, idealno ničelnem vplivu na okolje. Tako govorimo o bio hišah, plus energijskih, pametnih, naravnih, zelenih, energetsko neodvisnih, CO2 nevtralnih, varčnih, aktivnih in podobno.
Vseživljenjsko učenje je osnova za trajnostni razvoj
Živimo v času hitrih sprememb na področju gradnje družinskih, javnih in poslovnih objektov. Vpliv vse dražje energije ter naraščajoče okoljske zahteve se odražata v vse strožjih standardih glede lokacije, gradnje, inštalacij, vzdrževanja in obratovanja stavb. Današnje novogradnje se po večini bistveno razlikujejo od tistih pred desetimi leti – tako po zasnovi kot po izvedbi.
Zaradi teh sprememb se investitorji pogosto znajdejo v negotovosti. Primanjkuje jim zanesljivih informacij, ne vedo, na koga se obrniti po nasvet, kdo je odgovoren, kdo pristojen in kaj sploh storiti. Posledično se odločajo na podlagi nepreverjenih informacij ali nasvetov sorodnikov, prijateljev, izvajalcev in prodajalcev, ki so lahko tudi zavajajoči.
Sončna energija nam je na voljo – le znanje potrebujemo, da jo znamo ujeti in vključiti v brezplačno energetsko bilanco doma. Lastnik ene izmed novogradenj nam je zaupal, da je z domiselnim umeščanjem moderne hiše v prostor prihranil najmanj 25-odstotkov energije za ogrevanje. V zimskih mesecih se dnevni bivalni prostori pasivno ogrevajo skozi velike steklene površine, kar zagotavlja prijetno toploto brez dodatne porabe energije. Poleti pa je terasa zaščitena z nadstreškom, ki poleg zavetja učinkovito ščiti pred močnim soncem. Zaradi tega senčila na oknih pod nadstreškom niso potrebna.
Enostavnost moderne hiše
Za sodobne hiše je ključnega pomena, da so dnevni prostori orientirani proti jugu. S tehničnimi rešitvami, kot sta rekuperacija in zemeljski zračni kolektor, ogrevamo dovod svežega zunanjega zraka za prezračevanje. Toplotna črpalka lahko pridobiva energijo iz zemlje (geotermalna toplotna črpalka) ali zraka (zrak-voda), pomemben vir ogrevanja pa predstavljajo tudi gospodinjski aparati, svetila, zabavna elektronika in celo stanovalci sami – vsak od njih odda v prostor približno 70 do 100 W toplote na uro.
Pasivna hiša za ogrevanje prostorov potrebuje največ 15 kWh/m² na leto, kar ustreza približno 1,5 litra kurilnega olja. To je kar 90 % manj kot pri običajni hiši. Tako nizko porabo energije omogočata odlična toplotna izolacija in zrakotesnost stavbnega ovoja, poleg tega pa tudi učinkovita izraba sončne energije – tako aktivna kot pasivna.
Z veliko gotovostjo lahko napovemo, da bodo v naslednjih desetih letih vse novogradnje bodisi pasivne, ničenergijske ali celo plus energijske hiše.
Notranja zasnova in zunanji videz hiše Sunlighthouse
Skica prikazuje avtomatsko krmiljen (inteligentni) sistem za upravljanje oken, ki predstavljajo glavni vir prezračevanja v pomladnem, poletnem in jesenskem obdobju. V zimskem času pa Sunlighthouse uporablja mehanski prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote, ki omogoča vračanje toplote iz odpadnega zraka.
Stavba za hlajenje ne potrebuje dodatne energije, saj učinkovita senčila preprečujejo prekomerno segrevanje čez dan. Temperatura se nato uravnava s kontroliranim nočnim prezračevanjem skozi okna, pri čemer se izkorišča naravni pojav dimniškega vleka.
Sončna elektrarna s hranilnikom – korak naprej k energetski samozadostnosti
Vgradnja sončne elektrarne s hranilnikom električne energije na pasivno hišo predstavlja pomemben korak k popolni energetski neodvisnosti in trajnostnemu načinu bivanja. Takšna rešitev omogoča shranjevanje presežkov proizvedene električne energije, ki jih lahko uporabimo v obdobjih manjše sončne obsevanosti ali ob večji porabi, s čimer zmanjšamo odvisnost od omrežja in povečamo energetsko varnost gospodinjstva.
Slovenska zakonodaja spodbuja uporabo obnovljivih virov energije. Po novem zakonu je obvezna vgradnja sončnih elektrarn na vse nove in rekonstruirane stavbe ter parkirišča s površino nad 1.000 m², medtem ko za manjše stanovanjske objekte to ni zakonsko zahtevano. Kljub temu pa država ponuja različne spodbude in subvencije za namestitev sončnih elektrarn in hranilnikov energije, kar dodatno motivira investitorje k trajnostni gradnji.
Za uporabnika to pomeni nižje stroške električne energije, večjo neodvisnost od nihanj cen na energetskem trgu ter možnost izkoriščanja lastne proizvodnje energije. Za okolico pa takšne rešitve prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, razbremenitvi električnega omrežja in spodbujanju lokalne energetske samooskrbe.
Pasivne sodobne hiše, opremljene s sončno elektrarno in baterijskim hranilnikom, postajajo temelj trajnostnih in energetsko neodvisnih skupnosti prihodnosti. S svojo visoko energetsko učinkovitostjo ter zmožnostjo proizvajanja in shranjevanja lastne električne energije – ki jo omogočata sončna elektrarna in baterijski hranilnik – pomembno prispevajo k zmanjševanju okoljskega odtisa ter krepitvi odpornosti lokalnih skupnosti.
Umeščanje stavb v prostor ni le arhitekturna odločitev, temveč ima ključno vlogo pri energetski učinkovitosti, izrabi obnovljivih virov in dolgoročni trajnosti gradnje. Nova evropska zakonodaja prinaša pomembne spremembe, ki dajejo prednost pravilni orientaciji stavb – predvsem za čim večji izkoristek sončne energije, tako pri proizvodnji elektrike kot pri pasivnem ogrevanju. Žal pa številni investitorji še vedno naletijo na ovire zaradi togih določb prostorskih načrtov.
Več na to tematiko lahko preberete TUKAJ!
Sodobne, moderne hiše – hiše prihodnosti
Zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb, kakovosti bivanja, zanesljivosti oskrbe in porabe energije je prisotna pri vsakem izmed nas. Stavbe prihodnosti bodo – ne glede na njihovo poimenovanje – temeljile na celostnem pristopu, ki enakovredno upošteva energijsko učinkovitost, bivalno udobje, vpliv na okolje ter možnosti razgradnje in recikliranja.
- Hiša proizvede več energije, kot jo porabi za svoje delovanje in gradnjo. Oskrbuje se izključno z obnovljivimi viri energije, ki so integrirani v objekt ali so del okoliškega energetskega sistema, kar jo dela CO2 nevtralno.
- Bivalno ugodje temelji na kvalitetni naravni osvetlitvi prostorov ter svežem zraku. Vgrajeni materiali so brez zdravju škodljivih snovi.
- Pasivna moderna hiša je postavljena v okolje z upoštevanjem danosti mikrolokacije, lokalnih materialov, oblikovanja in vpliva na okolje skozi celoten življenjski cikel. Gradi na lokalni identiteti.
V kakšnih stavbah bodo živele generacije za nami?
Po obdobju pasivnih hiš se zdi, da se razvoj trajnostne gradnje usmerja v novo, morda presenetljivo smer – pod zemljo. Eden izmed futurističnih pogledov na bivanje namreč predvideva, da bodo stavbe prihodnosti zgrajene pod površjem zemlje, vkopane, zasute z zemljo ali vsaj prekrite z zelenimi strehami.
Razlogov za takšen pristop ni malo. Z današnjim znanjem, naprednimi materiali in sodobnimi tehnologijami je gradnja pod zemljo povsem izvedljiva. Zemeljski ovoj deluje kot naravna izolacija, ki varuje stavbo pred temperaturnimi nihanji, vetrom, neurji in drugimi ekstremnimi vremenskimi pojavi. Tako bivanje bi bilo energetsko izjemno učinkovito in hkrati varno pred podnebnimi spremembami, ki postajajo vse bolj nepredvidljive.
Poleg tega bi se površje, ki bi ga sicer zavzele stavbe, lahko uporabilo za pridelavo hrane, vzpostavitev zelenih površin ali za obnovo naravnih habitatov. Tak pristop bi pomenil pomemben korak k bolj harmoničnemu sobivanju človeka z naravo.
Morda ideja o življenju pod zemljo danes še zveni radikalno, a v prihodnosti se zna izkazati za eno najbolj logičnih in odgovornih rešitev. Kaj pa vi menite – bi si lahko predstavljali življenje v hiši, zakopani v zemljo?
