Kupci sistemov prezračevanja z rekuperacijo pričakujejo učinek sistema tudi poleti, ko je poudarek na hlajenju prostorov.
Rekuperacija ohranja toplotno stanje v objektu, prezračevalna naprava praviloma nima grelca, da bi ogrel niti nima hladilnega agregata, da bi aktivno hladil objekt. Običajno je sistem za hlajenje urejen posebej s klimatsko napravo. Zaradi rekuperacije, bo poleti raba klimatske naprave nižja, saj bo v hišo preko rekuperacije prihajal že delno ohlajen zrak, le kako stopinjo višji od notranje temperature.
Rekuperatorji imajo tudi funkcijo obvoda, oziroma bajpasa, s katerim naj bi v nočnem času zunanji zrak direktno dovajali v prostore in z njim hladili. To je sicer res, vendar pa je učinek zelo majhen, saj gre za male volumne zraka in kot vemo ima zrak relativno majhno toplotno kapaciteto. Izračun pokaže da je ta hladilna moč ponoči okoli 400 W in ker se polovica zunanjega hladu izgubi v samem omrežju, je končni učinek razmeroma majhen, skoraj zanemarljiv, okoli 200 W hladilne moči, kar pa je enako oddaji toplote dveh oseb. Zato ne moremo od poletnega obvoda veliko pričakovati.
Nočnemu hlajenju z zunanjim zrakom se nikakor ni treba izogniti, ali ga zanemariti. Narava nam ponoči nudi obilo relativnega hladu s katerim lahko hišo v celoti pohladimo na nivo, ki bo za dnevne razmere več kot ugoden. Kaj torej storiti v vročih poletnih dneh? Zvečer je treba odpreti (na ventus) okna v vseh etažah. Bolj ko je hiša visoka, večji je vzgon in večji bo pretok zraka s tem pa tudi učinek hlajenja. Podnevi naj bodo okna zaprta in vključena rekuperacija.
Povezane vsebine
