Več naravne svetlobe je naše telo deležno podnevi, bolje se počutimo, bolje in lažje opravljamo svoje obveznosti, predvsem pa ponoči bolje spimo. Zadostna izpostavljenost dnevni svetlobi namreč ne vpliva samo na pravilno izločanje hormonov v telesu in odpornost imunskega sistema, ampak tudi na zdravo spanje.
Podjetja z izdelano strategijo in vizijo izkazujejo družbeno odgovornost na različne načine – z donacijami, sponzorstvi, štipendijami in podobnimi aktivnostmi. V podjetju VELUX Slovenija, kjer izdelujejo strešna okna so se odločili, da bodo vlagali v znanje in izobraževanje na področju prijetnega, kakovostnega in zdravega bivanja. »Vsi se strinjamo, da je pri tem ključno spanje,« je na prvem letošnjem arhitekturnem zajtrku ReThink Daylight poudarila Katja Ličen Pajenk iz omenjenega podjetja.
Številne študije dokazujejo, da naravna svetloba ugodno vpliva na človeka – na njegovo zdravje in počutje, poleg tega poveča tudi storilnost.
Leta 2015 opravljena evropska raziskava na temo zdravja z naslovom »Zdravo življenje se začne doma« je pokazala, da ljudje za zdravo življenje na prvo mesto postavljamo zdravo spanje. V današnjem svetu pa smo primorani spati malo in vsi vemo, da to ni dobro. To potrjujejo tudi številne raziskave, ki so pokazale, da dolgoročno pomanjkanje spanja vpliva na izločanje hormonov in cirkadianih genov, kar vodi v povečano tveganje za srčno-žilne bolezni (možganska kap in srčni infarkt) in metabolne bolezni (diabetes), demenco, predvsem pri šoloobveznih otrocih pa vodi v debelost. »Še bolj alarmanten je podatek, da dolgotrajno pomanjkanje spanja vodi v povečano pojavnost nekaterih oblik raka: raka dojk, debelega črevesa in prostate,« je opozorila osrednja gostja Veluxovega zajtrka, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije, klinična nevrofiziologinja in evropska strokovnjakinja za medicino spanja.
Izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije, klinična nevrofiziologinja in evropska strokovnjakinja za medicino spanja
Modra svetloba ruši cirkadiani ritem
Včasih, ko je življenje teklo bolj počasi, je naš osebni bioritem lahko sledil naravnim zakonitostim, letnim časom, ljudje so hodili spat s kurami in vstajali s petelini. Sodobno življenje pa nam na vsakem koraku postavlja ovire. V Evropi denimo več kot četrtina prebivalstva dela ponoči, problem je tudi, da smo ves čas dostopni oziroma imamo občutek, da moramo biti dostopni v različnih medijih, se takoj odzvati na elektronsko pošto, sporočila SMS, tudi sredi noči. Pametni telefoni, tablice in podobne elektronske naprave pa oddajajo modro svetlobo, ki zavira izločanje melatonina, s čimer ruši naš ritem in nas prebuja.
Ljudje smo cirkadiana bitja – podnevi funkcioniramo v sončni svetlobi, ponoči spimo v temi. »Ta izmenjevalni ritem svetlobe in teme je glavni sinhronizator našega notranjega ritma. Prek očesa imamo namreč direktne povezave z delom v možganih, ki ga imenujemo naša biološka ura. Od tu naprej se uravnava ritem telesne temperature, ritem budnosti in spanja, ritem izločanja hormonov, predvsem melatonina. Ponoči imamo visoko vrednost melatonina, čez dan pa nizkko. Celice v naših očeh so občutljive na svetlobo in na njene različne valovne dolžine – nekatere so najbolj občutljive na spekter modre svetlobe, ki nam najbolj utirja ta ritem. Modre svetlobe imamo danes največ, saj jo oddajajo pametni telefoni, tablice … Te naprave so blizu očesa in najbolj motijo naš ritem,« je pojasnila Dolenc Grošljeva.
Tretjino svojega življenja prespimo. Če bomo spali dobro, se bomo tudi dobro starali in bomo dlje časa zdravi.
Zelo pomembno je, da se ne uspavamo s telefonom ali pred televizijskim sprejemnikom. Vsaj uro, še bolje dve uri pred spanjem naj ne bi bili na virih modre svetlobe. »Če nas ponoči prebuja modra svetloba, se zakasni krivulja melatonina in zjutraj težje vstanemo, čez dan pa težje funkcioniramo,« je opozorila sogovornica.
Za spanje ponoči je zelo pomembno, da spimo v temi. Če imamo majhnega otroka, majhna lučka ni problematična, večja osvetljenost pa ni dobra. Svetloba monitorjev na intenzivni terapiji, na primer, moteče vpliva na nadaljnji izhod zdravljenja pacientov. Na ljubljanski pediatrični kliniki so zato že pred približno šestimi leti uvedli terapijo z melatoninom za novorojenčke, s čimer jim poskušajo uravnavati ritem spanja in budnosti.
Svetlobna terapija proti depresiji in za boljši spanec
V centru za motnje spanja ljudem, ki imajo težave predvsem z jutranjim prebujanjem, pomagajo s svetlobno terapijo – s posebnimi očali, ki z modro svetlobo zavirajo izločanje melatonina. Svetloba pa je tudi učinkovit antidepresiv. Kanadska študija iz leta 2016 je pokazala, da je svetlobna terapija pri zdravljenju nesezonske depresije nekajkrat učinkovitejša od tablet. Prav tako je učinkovita pri zdravljenju sezonske razpoloženjske motnje ali zimske depresije, ki je lahko neposredna posledica omejene izpostavljenosti dnevni svetlobi.
Zelo pomembno je, da ponoči spimo v temi. Majhni otroci gredo spat zgodaj, še ob dnevni svetlobi, zato prostor zatemnimo s senčili za strešna okna.
Čim več dnevne svetlobe
Ljudje, ki slabo in malo spijo, čez dan pa posledično veliko ležijo v temi, na ta način še dodatno rušijo svoj bioritem, kar vodi v motnje razpoloženja in depresivnost. Zelo pomembno je, da smo čez dan čim več na dnevni svetlobi – bodisi zunaj, na prostem, bodisi v prostorih z dobro naravno osvetlitvijo. Kljub novim tehnologijam nam namreč dnevne svetlobe še ni uspelo povsem nadomestiti s spektrom umetne svetlobe, ki bi imel enake vrednosti in bi na naše biološke funkcije vplival tako kot naravna svetloba. Dnevna svetloba se čez dan spreminja in če smo na prostem, jo naš organizem prestreza vsak trenutek, medtem ko naravna in umetna osvetljenost v zaprtih prostorih tega ne omogočata.
Povezane vsebine
