Prenova hiše – mansarda

V današnjem času, ko je pot do lastnega doma še posebej težavna, predstavlja preureditev mansarde vedno bolj pogosto rešitev stanovanjske problematike.

Včasih pusti in neizkoriščeni prostori lahko ob ustrezni zasnovi ponudijo vso udobje in toplino doma, po katerem hrepeni vsak mladi par ali mlada družina. Vendar pa mansarda, zaradi svoje posebne zasnove, ki lahko ustvari čisto drugačno občutenje prostora kot klasična etaža, zahteva tudi nekoliko bolj premišljeno in natančno načrtovanje, da dosežemo dobro izkoriščenost prostora.

V primerih, kjer pa je obstoječi kolenčni zid previsok, pa se lahko v delu mansarde naredi podkonstrukcija, ki dvigne nivo tal na ustrezno višino in tako vsaj v enem delu (npr. dnevna soba) omogoča razglede iz prostora.

Odprta zasnova prostora

Velika prednost in posebnost mansarde je njena zasnova, ki omogoča ureditev velikih in odprtih prostorov. Razlog za to je konstrukcija ostrešja mansarde, ki se večinoma nahaja na obodu objekta in tako dopušča večjo svobodo pri prostorski zasnovi v primerjavi s klasično etažo, kjer prostore večinoma definira postavitev nosilnih sten. Ta prednost naj bo izkoriščena tudi pri ureditvi prostora, ki naj bo zasnovan čim bolj odprto. S tem bo omogočena večja fleksibilnost in tudi funkcionalnost prostora, hkrati pa nam omogoča tudi možnost kasnejših delitev prostorov, odvisno od potreb (npr. izvedba dodatne otroške sobe, delovnega kabineta,…). Programsko delitev pa lahko v prostoru ustvarimo tudi s pohištvom, ki ga lahko po potrebi hitro prestavimo in s tem poljubno kreiramo prostor in ga prilagajamo našim potrebam.

Prostor odprt do slemena

Tako kot odprta zasnova prostora, nam mansarda omogoča tudi odpiranje prostora proti slemenu, kar je zopet ena izmed prednosti mansarde, ki jo velja izkoristiti. S takšno zasnovo bo omogočena večja prostornost in zračnost, vidni konstrukcijski elementi pa bodo dajali poseben poudarek v prostoru in s tem večali njegovo atraktivnost. V primeru ustrezne višine mansarde pa se z odprtjem do slemena lahko pridobi tudi dodatne bivalne površine, ki so v dnevnih prostorih velikokrat urejeni kot galerije z bralnim ali delovnim kotičkom, v otroških sobah pa so ti prostori namenjeni spalnemu delu. Se pa z izvedbo odprtega prostora do slemena poveča tudi možnost postavitve dodatnih strešnih okenskih odprtin, ki omogočajo večjo globinsko in bolj enakomerno osvetljenost prostora.

Zaradi večje površine, v katero se lahko vgradijo strešna okna, so tudi manjše omejitve pri postavitvi strešnih oken v primerjavi z vertikalnimi okni v klasični etaži. V primeru odprtja prostora do slemena je možnost postavitve dodatnih okenskih odprtin, ki osvetljujejo sredino prostora. Mansarda tako ponuja neskončno možnosti načrtovanja naravne osvetlitve prostora, ki je rezultat  ustreznega števila, velikosti in razporeditve fasadnih in strešnih oken.

Ustrezna izkoriščenost prostora

Lega mansarde pod poševnino strehe zahteva bolj premišljeno načrtovanje kot v klasični etaži, kjer je višina prostora povsod enaka. To je še posebej pomembno v starejših mansardah, ki imajo velikokrat nizek kolenčni zid, saj ti prostori niso bili namenjeni bivanju, temveč shranjevanju odsluženih in odvečnih stvari. Zelo pomembno v teh primerih je, da nižje predele pod poševnino strehe, kljub nižji stojni višini in navidezni neuporabnosti, ne zazidamo z notranjim kolenčnim zidom. S tem namreč prostor fizično zmanjšamo ter izgubimo dragoceno površino, ki tako postane neuporabna. Namesto tega lahko te predele veliko bolje izkoristimo, če vanje namestimo vgradne omare, police, posteljo ali kakšen drugi kos pohištva. S tem zapolnimo nižji, manj uporaben del prostora, hkrati pa prostor, kjer je stojna višina ustrezna, razbremenimo pohištva ter ga s tem naredimo bolj odprtega in prehodnega.

Pravilna vgradna višina okna

Prednost mansarde predstavlja tudi pozicija na vrhu objekta, ki ponuja razglede na okolico, saj je, zaradi višje lege kot pri klasičnih etažah, manj motečih elementov, ki bi zastirali pogled. Zato je, tako kot v klasični etaži, tudi pri mansardi pomembna višina vgradnje strešnega okna. Pomembno vlogo pri tem ima višina kolenčnega zidu, ki naj bo tako visok, da bo višina vgradnje strešnega okna v mansardi med 90 in 110 cm na spodnjem robu in med 190 in 210 cm na zgornjem robu okna. S tem bo omogočen pogled iz mansarde tudi v sedečem položaju. Poleg razgleda, pa so okna na dosegu roke tudi enostavnejša za uporabo in vzdrževanje. V primerih, kjer pa je obstoječi kolenčni zid previsok, pa se lahko v delu mansarde naredi podkonstrukcija, ki dvigne nivo tal na ustrezno višino in tako vsaj v enem delu (npr. dnevna soba) omogoča razglede iz prostora. Z zasnovo različnih nivojev v prostoru se lahko poveča atraktivnost le tega, hkrati pa lahko v dvignjenih tleh zasnujemo tudi vgradne omare, ki nam lahko služijo za shranjevanje stvari.

Velika prednost in posebnost mansarde je njena zasnova, ki omogoča ureditev velikih in odprtih prostorov. Razlog za to je konstrukcija ostrešja mansarde, ki se večinoma nahaja na obodu objekta in tako dopušča večjo svobodo pri prostorski zasnovi v primerjavi s klasično etažo, kjer prostore večinoma definira postavitev nosilnih sten.

Ustrezna naravna osvetlitev

Poleg dobre tlorisne zasnove je bistvenega pomena za dobro mansardo tudi ustrezna naravna svetloba. Večino osvetlitve dobiva mansarda preko okenskih odprtin v strehi, ki jo zato lahko imenujemo tudi 5 fasada objekta. Poševna lega strešnih oken omogoča, da je vpadni kot svetlobe, ki prihaja v prostor, večji v primerjavi z etažami z vertikalnimi okenskimi odprtinami. Zaradi večje površine, v katero se lahko vgradijo strešna okna, so tudi manjše omejitve pri postavitvi strešnih oken v primerjavi z vertikalnimi okni v klasični etaži. V primeru odprtja prostora do slemena, pa se možnost postavitve dodatnih okenskih odprtin še poveča. Mansarda tako ponuja neskončno možnosti načrtovanja naravne osvetlitve prostora, ki je rezultat  ustreznega števila, velikosti in razporeditve fasadnih in strešnih oken. Poleg dejstva, da z ustrezno naravno osvetlitvijo prihranimo pri porabi električne energije za umetno razsvetljavo, ta pomembno vpliva tudi na človekovo zdravje in počutje, zato naj bo načrtovanje naravne svetlobe sestavni del načrtovanja mansarde.