Za udobno in varčno stanovanje na podstrešju je potrebna dobra toplotna izolacija strehe, kar pa ni tako preprosta zadeva, kot je videti na prvi pogled. Sodobne strehe so namreč konstrukcije, sestavljene iz več plasti, od katerih ima vsaka posamezna pomembno funkcijo.
Izbira ustreznih materialov za izolacijo strehe je ključna za ustvarjanje udobnega in energetsko varčnega bivalnega prostora.
Če jih naštejemo od zgoraj navzdol (od zunanjosti proti notranjosti):
- kritina,
- prezračevalni sloj,
- rezervna kritina in vetrna zapora,
- toplotna izolacija,
- parna ovira in
- notranja obloga
Strešna kritina in vetrna zapora – kakšno izbrati?
Vrsta kritine in vetrne zaporesta pomembni sestavini, ki vplivata tako na izbiro toplotne izolacije strehe kot na parno oviro. Kako? Pločevinasta kritina se na primer zelo močno segreva in toploto seva tudi v notranjost. Zato je folija, ki služi kot rezervna kritina, bolj temperaturno obremenjena in se zato hitreje stara. Kritine, ki se močno segrevajo, nam poleti lahko povzročijo več težav, saj nam grejejo notranjost še potem, ko je sončno obsevanje že mimo. Zato je bolje, če pod tako kritino izberemo toplotno izolacijo, ki lahko akumulira čim več te energije (ima večjo toplotno kapaciteto) preden jo odda naprej – na primer lesno ali kameno volno.
Da vlaga ne bi zastajala v strešni konstrukciji, morajo biti sloji nad izolacijo čim bolj prepustni za paro. Če je streha podeskana, se prepustnost pare upočasni, nekaj pa je zadrži še rezervna kritina. Zato moramo na notranjo stran izolacije strehe dodajati parne ovire, ki čim bolj omejijo prehod vlažnega zraka iz prostora v streho. Kolikor bolj zgornji del strehe neprepusten za paro, toliko bolj mora biti neprepustna tudi parna ovira na notranji strani. Priporočeno razmerje Sd vrednosti med rezervno kritino na hladni strani (folija in deske) in parno oviro na topli strani je 1 : 10.
Folija nad izolacijo: vetrna zapora in rezervna kritina
Nad izolacijo, na zunanji strani strehe, se običajno namesti folijo, ki služi kot rezervna kritina in vetrna zapora. Ta preprečuje vdor vlage v izolacijo v primeru puščanja strehe in hkrati preprečuje prepih, ki bi zmanjšal njeno učinkovitost.
Če je strešna konstrukcija narejena brez prezračevanega kanala, ki zagotavlja prezračevanje med kritino in izolacijo, je toplotna izolacija strehe manj učinkovita. Take so pogosto stare strehe.
V primeru, da je kritina brezhibna in ne predvidevamo njene zamenjave, lahko prezračevalni kanal umestimo med špirovce. Izolacijo namestimo 4 do 5 cm nižje od zgornjega roba špirovcev. Vendar pa je za pravilno delovanje prezračevalnega sloja nujno zagotoviti odprtino ob kapu, ki omogoča zajemanje zraka, ter odzračevanje v slemenu ali tik pod njim. Če slednjega ni mogoče zagotoviti, se je bolj smiselno odpovedati prezračevalnemu sloju med špirovci in namesto tega povečati debelino izolacije.
Na izolacijo položimo folijo, ki ima trojno funkcijo: deluje kot rezervna kritina, ščiti pred vetrom in omogoča prehod vlage. Lastnost paroprepustne folije je opisana z Sd vrednostjo. Manjša kot je ta vrednost, boljšo parno prepustnost omogoča. Sd vrednosti boljših paroprepustnih folij so od Sd- 0,02 do Sd- 0,04 m.
Stike parne ovire je treba pazljivo zatesniti.
Toplotna izolacija strehe
Za prijetno bivanje v mansardi skozi vse leto je ključna dobra toplotna izolacija, ki bo prostor ščitila pred vročino v poletnih mesecih in mrazom v zimskih.
Gostejša izolacija strehe med špirovci iz kamene volne (gostote 30 ali 50 kg/m3), lesne volne ali celuloze, bo precej bolj učinkovito zadržala vročino na zunanji strani kot lahka steklena volna.
Debelina izolacije strehe, ki jo danes zahtevajo standardi za dobro izolirano streho, pogosto presega višino špirovcev. V takšnih primerih je priporočljivo namestiti dodatno plast izolacije pod ali nad špirovce, poleg izolacije med njimi. To bo zagotovilo optimalno toplotno in zvočno zaščito podstrešja.
Primer uporabe izolacijske folije.
Skupna debelina izolacije strehe naj bi bila od 22 cm (pri toplotni prevodnosti izolacije 0,032 W/mK), pa do 30 cm ali več (pri toplotni prevodnosti izolacije 0,045 W/mK) – odvisno od tega, kako kakovostno izolacijo izberemo. Res pa je, da se izolacije iz steklene volne s toplotno prevodnostjo 0,045 W/mK praktično ne uporablja več, saj slabo ščiti pred poletno vročino.
Če želimo obstoječo izolacijo na strehi ohraniti, jo lahko namesto zavrženja uporabimo za notranji sloj pod špirovci. Tam bo služila kot izolacija tal v konstrukciji lesenega stropa ali pa v drugih, manj obremenjenih konstrukcijah. Za streho pa v tem primeru predlagamo uporabo steklene volne z do λ = 0,035 W/mK.
Dodatna toplotna izolacija strehe z notranje strani
Ker so špirovci običajno visoki 12-16 cm, moramo pod špirovce namestiti približno še enkrat toliko izolacije strehe z notranje strani. V primeru, da je naše podstrešje nizko, kar je pogost problem pri prenovah, in ne bi želeli preveč znižati prostora, lahko namesto izolacije iz mineralne volne ali celuloze uporabimo bolj učinkovite izolacijske materiale. Zelo dobre rezultate daje uporaba večslojnih izolacijskih folij. Izvrstne izolacijske lastnosti omogočajo zmanjšanje debeline izolacije, kar pomeni tanjšo oblogo pod špirovci. Posledično se višina stropa poveča, s tem pa se poveča tudi uporabna površina prostora.
Toplotnoizolacijska folija je material, sestavljen iz več plasti, med katerimi so aluminijaste ali PE folije ter tanke plasti penastih ali filcastih materialov. So paronepropustne in se lahko uporabljajo kot parne ovire. Nekatere so izdelane kot parne zapore za tesnjenje, medtem ko so druge perforirane in paroprepustne. Te so primerne za uporabo z zunanje, strešne strani nad izolacijo.
Na našem trgu je že več vrst izolacijskih folij: Actis triso super 12, Super Quilt, Actis H control ipd.
Včasih med špirovci že imamo izolacijo, podstrešje pa je obloženo z opažem in tega ne bi želeli razdirati. Toplotno izolacijo lahko dodamo pod opaž, ne smemo pa pozabiti na parno oviro. Izbiro prave folije za take primere prepustimo strokovnjakom.
Dodatna toplotna izolacija z zunanje strani
Včasih pa je notranjost že urejena in bi želeli toplotno izolacijo dodati na zunanji strani. Za dodatno izolacijo nad špirovci imamo dovolj izbire: lahko uporabimo kameno volno Termotop, plošče iz penjenega poliuretana Puren Ökonomik ali izolacijsko folijo Actis Boost Hybrid.
Kamena volna Termotop je negorljiva, odlično akumulira vročino in zvočno izolira. Če pa dodajamo nad špirovce izolacijo Puren ali Actis, bo zunanja debelina strešne konstrukcije cenejša, tanjša in strešne obrobe bodo ožje. Potrebna pa je pozornost, saj sta obe vrsti izolacije manj prepustni za paro kot kamena volna, zato je potrebno pravilno načrtovati sestavo strehe.
Staro izolacijo med špirovci odstranimo, pravilno vgradimo parno oviro, dodamo izolacijo med špirovce in nad njimi, vgradimo rezervno kritino in izdelamo prezračevalni kanal.
Primer sestave strehe z izolacijo iz penjenega poliuretana Puren Ökonomik.
Izolacijske folije pod izolacijo
Folija pod izolacijo ima ključno vlogo pri preprečevanju prehajanja vlažnega zraka skozi toplotno izolacijo in leseno konstrukcijo strehe. V zimskih mesecih lahko vlaga kondenzira in povzroči vlaženje izolacije in konstrukcije. Čeprav se v toplejših delih leta oboje običajno posuši, lahko pogosti cikli vlaženja in sušenja negativno vplivajo na učinkovitost izolacije strehe.
Poleg tega lahko vlaga sčasoma povzroči propadanje lesene konstrukcije. Da bi se izognili tem neželenim posledicam, se na spodnjo stran izolacije namesti folija, imenovana parna ovira ali parna zapora, ki preprečuje prehod vlažnega zraka.
Parna zapora bistveno bolj tesni od parne ovire. (Parne zapore so folije z veliko sposobnostjo zadrževanja vlage – z visoko Sd vrednostjo, nad 70 m ali 100 m – različni viri navajajo različne vrednosti.) Da jih ne uporabljamo kar počez, za vsak slučaj, je več razlogov.
Pri neprezračevanih strehah je uporaba parne zapore nujna, saj preprečuje kopičenje vlage in s tem ščiti konstrukcijo. Prezračevane strehe sicer omogočajo odvajanje vlage, vendar je v poletnih mesecih pametno uporabiti parno oviro. Ta omogoča sušenje strehe od znotraj navzven in preprečuje vdor vlage v konstrukcijo v zimskih mesecih.
Naprodaj so tudi posebne, t.i. variabilne folije, ki v različnih razmerah različno delujejo: pozimi preprečujejo prehod pare navzven, poleti pa omogočijo, da se v izolaciji in konstrukciji zadržana vlaga lahko izsuši navznoter. Primera takih dvosmerno delujočih folij sta Ampatex Variano ali Isover Vario.
Če strešna konstrukcija ni standardne sestave, pri obnovi zaprosimo za pomoč strokovnjaka, da nam pomaga pri pravilni izbiri strešnih izolacijskih folij.
Tesnenje
Če niste prepričani, katera izolacijska folija je bila uporabljena, se za nasvet obrnite na usposobljenega prodajalca ali tehnologa proizvajalca strešnih sistemov. Pravilna vgradnja izolacijske folije je prav tako pomembna kot izbira ustreznega materiala.
Pravilno zatesnimo izolacijko folijo na stikih in na mestih, kjer je vgrajeno strešno okno.
Nepravilno zatesnjene folije ne bodo zadržale vlage in vetra, kar lahko privede do kondenzacije in toplotnih izgub. Zato je nujno uporabiti ustrezne tesnilne trakove, ki so trajno elastični in namenjeni uporabi v strešnih konstrukcijah. Navadni lepilni trakovi niso primerni, saj se sčasoma odlepijo. Za optimalno zatesnitev uporabljamo butilne tesnilne mase.
Parno oviro ali zaporo ob zidu zatesnimo
Stike med folijami tesnimo z namenskimi tesnilnimi trakovi, na hrapave podlage, kot so zidovi in les jih tesnimo s trajno elastičnimi butilnimi tesnilnimi masami, preboje pa tesnimo s posebnimi manšetami.
Pri izdelavi končne obloge se lahko izognemo prebijanju parne ovire, če konstrukcijo načrtujemo tako, da izvedemo instalacijsko ravnino, v katero lahko kasneje brez večjih težav umestimo razsvetljavo.
Notranja obloga
Nekoč lesen opaž, danes mavčne plošče. Oba materiala zelo dobro uravnavata vlago v prostoru, se pa pogoste uporabljajo plošče, saj so prostori svetlejši, vzdrževanje pa enostavnejše.
Debelina obloge ima velik vpliv na udobje v prostoru. Akumulacija toplote v debelejši oblogi še dodatno izboljša toplotno ugodje, kar je še posebej pomembno v spalnicah na podstrešju. Če hiša stoji ob prometni cesti, železnici, letališču ali hrupni proizvodni dejavnosti, bo dvoslojna obloga močno povečala zvočno izolacijo in zmanjšala zunanji hrup. Čeprav je strošek dvoslojne obloge nekoliko višji, je kakovost bivanja neprimerljivo boljša, kar upraviči naložbo.
Mansarda je z mavčno oblogo svetel in prijazen prostor
Dvoslojna obloga iz požarnih mavčnih plošč pa je tudi učinkovita zaščita v primeru požara, saj zadržuje širjenje požarna na streho in preko strehe na druge objekte.
V prostorih, kjer je veliko vlage (kopalnice), namesto mavčnih plošč uporabimo cementne plošče (Aquapanel, Aquaroc, Aquafire, Fermacell H2O ali podobno).
Imate v mislih preureditev podstrešja v stanovanjsko mansardo? Potem so trgovine Kalcer pravi naslov za vas! Ponujajo namreč širok izbor izolacijskih materialov, ki so ključni za ustvarjanje udobnega in energetsko varčnega bivalnega prostora. Poleg izolacije boste našli tudi vse ostale materiale, ki jih potrebujete za preureditev mansarde, od podstrešnih stopnic, oken in vrat, plošč za kopalnice in materialov za suhomontažno talno gretje.
Če se sami ne želite lotiti izziva, vam bodo pri Kalcerju z veseljem poiskali izkušene izvajalce.
Kontaktirajte ponudnika
"*" indicates required fields
