Izolacijski materiali za tankoslojne kontaktne fasade

Najpogosteje uporabljen izolacijski material je stiropor, ekspandirani polistiren (EPS), ki ima poleg množice odličnih lastnosti tudi eno slabo, ni požarno odporen. Zato ni primeren za stavbe, ki so potencialno požarno ogrožene, torej glede na tehnično smernico – TSG-1-001, Požarna varnost za stavbe, ni primeren za stavbe, ki so višje od 22 m.

Nova izboljšana toplotna izolacija je črn stiropor: posebna surovina za proizvodnjo ekspandiranega polistirena (EPS) z dodanimi delci grafita, ki zmanjšujejo toplotno sevanje znotraj posameznih kot tudi sosednjih celic stiropora. Takšne plošče so črne oz. temno sive ali srebrne barve. Črne plošče imajo do 20% boljšo toplotno izolativnost. Uporaba je enaka kot pri običajnemu stiroporu s poudarkom na tistih konstrukcijskih sklopih, kjer nas omejuje debelina toplotnoizolativne plasti (terase, balkoni, ravne strehe, fasade, tlaki, tla na terenu in podobno).

Kako so različni izolacijski materiali paroprepustni, odporni na točo, ogenj?

Stiropor – XPS fasadni sistem

XPS fasadni sistem zagotavlja uravnoteženo paroprepustnost, trajno energijsko učinkovitost fasadnega ovoja (izolativnost se z leti ter pod vplivom vlage ne spreminja), trajno trdnost sistema, ki je odporen na udarce in točo (tlačna trdnost XPS fasadne izolacije je najmanj 4 krat večja od EPS in do 8 krat večja od volnene fasadne izolacije). XPS ETICS uporabimo tudi za preprečitev toplotnih mostov na okenskih in vratnih špaletah, z njim oblečemo balkone, balkonske ograje, stebre, pilastre, pa tudi napušče in nadstreške. Poleg tega je nepogrešljiva izolacija na predelu cokla.

Fenolna pena

Fasadni sistem iz fenolne pene (na osnovi bakelita) ima izredno dobro toplotno izolativnost v zaprti celični strukturi z ujetim plinom, dosega toplotno prevodnost 0,022 W/mK. Izolacijsko jedro je sestavljeno iz trde RESOL pene na bakelitni osnovi, ki je skoraj neprehodna za vročino in mraz. Obojestransko je oblečena v flisu podobno tkanino iz steklenih vlaken, ki ščiti celično strukturo v notranjosti pred mehanskimi poškodbami in hkrati zagotavlja podlago za maksimalen oprijem fasadnega lepila. Ta izolacijski material je idealna rešitev tam, kjer za običajne sisteme ni dovolj prostora: pri ložah, špaletah, dozidavah, prehodih, frčadah…

Mineralna volna

Mineralna volna ima skupek odličnih lastnosti za toplotno izolacijo fasad: toplotno izolativnost, požarno odpornost, zvočno zaščito, paroprepustnost, trajnost in ne nazadnje, narejena je iz naravnih materialov, kamenine bazalt, zato ji pravijo tudi kamena volna. Je paroprepusten izolacijski material, ki v sistemu kontaktne fasade deluje  kot toplotno izolacijski in hkrati tudi paro izenačevalni sloj. Zaradi difuzije vodne  pare skozi zunanji zid se pri kameni volni točka rosišča vedno pojavlja na zunanji strani sloja kamene volne. Zasičena vodna para se iz kamene volne lahko nemoteno izsuši navzven skozi paroprepusten sloj zunanjega ometa in se ne zadržuje v nosilni konstrukciji zidu. Kamena volna je okolju prijazen izolacijski material. Uporablja se v dveh skupinah izdelkov, v ploščah za manjše vgradne debeline in v lamelah za večje debeline.

Lesne vlaknene plošče

Lesne vlaknene plošče so  izdelane iz  vlaken, pridobljenih z razvlaknjevanjem sekancev različnih lesnih vrst.  V  proizvodnem postopku  vlakna  najprej  posušijo  in  jih  potem  zlepijo  skupaj  z dodatkom sintetičnega lepila. V gradbeništvu se uporabljajo lahke in srednje goste oz. MDF plošče. Toplotno izolacijske plošče se vgradi na zunanjo stran stene. Vgrajujejo se na leseno konstrukcijo ali direktno na masivno steno.

Pluta

Pluta je naravna ekološka izolacijska plošča iz čiste ekspandirane plute. Izolacijo sestavlja sistemsko preizkušena, paroprepustna izolacijska plošča za zunanjo steno. Primerna je za adaptacije in novogradnje, uporabna le v suhih delih konstrukcije (ni primerna za cokl). Pluta je naravna, znova rastočo surovina, lubje drevesa plutovec. Vgrajena pluta trajno obdrži svoje lastnosti.

Idealnega izolacijskega materiala ni, vsak od naštetih ima tudi kakšno pomanjkljivost. Zato se na stavbah uporablja več raznih toplotnoizolacijskih materialov. Za izolacijo temeljev in cokla je potrebno uporabiti izolacijski material, ki se ne navlaži (XPS), za stene se najpogosteje uporablja stiropor EPS, vse pogosteje pa črn stiropor, za ostrešja pa svetujem negorljive topotne izolacije, predvsem mineralno volno. Toplotnoizolacijski materiali se med seboj razlikujejo in se zato drugače odzivajo na vplive okolja: meglo, roso, dež, veter, nizke in visoke temperature, stalne temperaturne spremembe, UV sevanje, biološke obremenitve (alge, bakterije, plesen) ali onesnaženo okolje. Najbolj obremenjen je zaključno dekorativni omet, takoj za njim pa osnovni omet.

Spadajo izolacijski materijali v kategorijo za pridobitev subvencij?

Pri izbiri toplotne izolacije za starejše stavbe je v pomoč priporočilo Eko sklada za minimalno debelino toplotne izolacije. Svetujem, da vgradite več toplotne izolacije, kot so minimalne zahteve po kriteriju Eko sklada za subvencije.

Pri izvedbi toplotne izolacije pomembna tako debelina toplotne izolacije kot tudi izvedba vseh ostalih gradbenih detajlov, da se izognemo toplotnim mostovom. Izolacijo je potrebno položiti natančno in strokovno, brez prekinitev, kar je včasih zamudno in nehvaležno delo, vendar se s takšnim načinom dela lahko v veliki meri izognemo nastajanju plesni po vogalih prostorov, ob oknih in balkonskih ploščah.

Evropska unija je sprejela vrsto direktiv, med katerimi je tudi direktiva o energijski učinkovitosti zgradb (EPBD). Cilj teh ukrepov zmanjšanje rabe primarne energije. Primarna energija je energija v naravi, ki ni podvržena pretvorbi ali preoblikovanju. Skrita je v premogu, nafti, plinu ali radioaktivnih snoveh pod zemljo; primarna energija sončna energija in energija zaradi sonca (energija biomase, vetra, valov in vodotokov), bibavična energija, geotermalna energija… Iz primarne energije proizvedejo končno energijo (ki jo plačamo) in koristno energijo, ki jo porabimo. V izračun energijske učinkovitosti stavb je vključena energija za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in razsvetljava). Najpomembnejše spremembe so omejitev potrebne toplote za ogrevanje stavbe, znižanje toplotne prehodnost  zunanjih sten in povečanja debeline izolacije.

Kakšne debeline naj bo izolacijski material?

Do sedaj je bila dovoljena letna toplota za ogrevanje stavbe po obstoječem pravilniku približno 30 do 50 kWh/m2, od leta 2015 dalje pa bo omejena na 20  do 40 kWh/m2. Za tiste, ki jim te vrednosti ne pomenijo kaj dosti, napišem, da porabijo stare stavbe letno petkrat do desetkrat več energije, kot je dovoljeno  za novogradnje! Debelina toplotne izolacije za klasičen zid je narasla od 5 cm pred tridesetimi leti na vsaj 20 do 30 cm, ko se odločamo za novogradnjo ali prenovo hiše.