Surovina za nove bioplinarne bi morali biti predvsem gnojevka in strniščni posevki. Če bodo uporabljale več kot 40 odstotkov koruze, sploh ne bodo dobile subvencije, če je bodo porabile med 25 in 40 odstotki, bo subvencija manjša za 70 odstotkov, je na okrogli mizi na temo strategije uporabe biomase v energetske namene na sejmu Agra v Gornji Radgoni povedal Matjaž Grkman z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Današnje bioplinarne porabijo več kot 30 odstotkov glavnega posevka oziroma koruze, kar je preveč, zagovorniki bioplinarn pa pravijo, da bi bilo zmanjšanje porabe koruze prestrog ukrep. Čeprav v strategiji ni določeno, koliko energije naj bi dobili iz biomase, naj bi bil 86 megavatov maksimalni potencial, je dejal Grkman.

Jože Verbič s Kmetijskega inštituta je priznal, da se glede uporabe koruze razhajajo tudi pri njih. Po njegovem je hrane za proizvodnjo bioplina škoda, saj se svetovne potrebe po hrani povečujejo, po drugi strani pa se lahko zgodi, da odpadkov ne bomo izkoristili. Strategija uporabe kmetijske in lesne biomase predvideva, da bi za proizvodnjo bioplina namenili 25 odstotkov poljščin z njiv, drugo naj bi bili odpadki iz kmetijstva, pri čemer moramo izkoristiti čim več živinskih gnojil...