Konec minulega leta je bila objavljena Uredba o spremembi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki polega nižanja podpor električni energiji proizvedeni s pomočjo sonca uvaja tudi nekatere druge spremembe.
V Sloveniji ne beležimo zaostankov izgrajenih sončnih elektrarn. Napovedujejo se nove subvencijske sheme, hkrati pa se daljnoročno obeta počasno nižanje odkupnih cen električne energije.
Sončne elektrarne doživljajo pravi razcvet. Samo v letošnjem letu so jih investitorji v Sloveniji postavili več kot 500, njihova moč se je v primerjavi z lanskim letom skoraj podvojila, proizvodnja električne energije iz tega vira pa se je potrojila.
Banka Koper je na strehah sedeža v Kopru in poslovalnice Sežana postavila sončni elektrarni. Posebne bančne ponudbe za spodbujanje investicij v obnovljive vire energije.
Trenutno sta v teku najmanj dva projekta, ki bosta svetovni fotovoltaični trg obrnila na glavo. Za tak podvig pa ne potrebujemo nove fotovoltaične tehnologije temveč nov pristop. Ideja je enostavna in podobna filozofiji ene največjih in rastočih podjetij s pohištvom.
Že postavljene sončne elektrarne s fotonapetostnimi moduli enega naprednejših evropskih proizvajalcev Solarwatt AG, dokazujejo nadpovprečno učinkovito delovanje fotonapetostnih modulov, ki zagotavljajo hitrejše povračilo naložbe in dodaten zaslužek za investitorja.
Nastal v sodelovanju med kemičnim velikanom, firmo BASF in proizvajalcem modulov Schott Solar, rešitev pa so predstavili na letošnjem sejmu Intersolar. Strešni sklop je sestavljen iz samo dveh delov, strešnega elementa posebne oblike in dvostekelnega solarnega modula brez okvirja.
Izumitelji trdijo, da jim je uspelo izdelati prvo fotovoltaično okno, ki združuje energetsko učinkovitost, visoko energijsko gostoto in omogoča skoraj nemoten razgled. Vse podobne izdelke označujejo s kratico PVGU (Photovoltaic Glass Unit).
Fotovoltaični moduli, podobno kot večina elektronike, vsebujejo nevarne snovi in spadajo med posebne odpadke, zato jih ne moremo kar tako odvreči na smetišča. Običajno so v pogonu do 25 let, zato je večina v svetu izdelanih panelov ta trenutek še v uporabi.
Družba BISOL, edini domači proizvajalec fotonapetostnih modulov in izvajalec sončnih elektrarn na ključ, pozornosti ne usmerja samo v proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov, ampak tudi v inovativne rešitve na področju podkonstrukcij za sončne elektrarne.
Združenje slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) je v lanskem letu sistematično proučevalo razvoj in potencial domačega fotovoltaičnega trga. Izsledki raziskave so vzpodbudni.
Slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov BISOL, d.o.o., je v Italiji odprl svoje tretje predstavništvo, medtem ko hčerinski podjetji v Belgiji in Franciji že uresničujeta zastavljene cilje.
Družba Celjski sejem se namerava pritožiti na odločitev o porušitvi sončne elektrarne na strehah dvoran sejmišča
Potem ko je gradbeni inšpektor družbi Celjski sejem naložil, da mora porušiti svojo sončno elektrarno na strehah dvoran sejmišča, se namerava družba na odločitev pritožiti. Tako so včeraj sporočili iz njihove službe za odnose z javnostmi, prepričani, da za odločbo o rušitvi ni prave pravne podlage. "Poleg tega vsebuje kup navedb inšpektorja, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Skrbi pa nas, ker pritožba ne zadrži njene izvršitve," je še povedala predstavnica za odnose z javnostmi Nataša Vodušek Fras.
Za rušitev elektrarne imajo tri mesece časa. Ker je ministrstvo za okolje in prostor - drugostopni organ v tem primeru - pritožbo na neko drugo odločbo o rušitvi sončne elektrarne reševalo skoraj šest mesecev, se v Celjskem sejmu bojijo, da bodo morali svojo elektrarno porušiti, še preden bo rešena pritožba in preden bo o zadevi odločalo sodišče. V družbi pravijo, da so pred dvema letoma, ko so odprli prvo manjšo sončno elektrarno, v lokacijski informaciji dobili podatek, da gre za investicijskovzdrževalno delo, za kar gradbeno dovoljenje ni potrebno. Večjo elektrarno so odprli decembra lani, zgodba pa je bila precej podobna. "Čeprav se zakonodaja v teh dveh letih ni spremenila, so se očitno spremenila navodila gradbenim inšpektorjem, ki sodijo pod okrilje ministrstva. To ministrstvo bi prvo v državi moralo skrbeti za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, zmanjšanje izpustov CO2, izpolnjevanje okoljskih zavez Slovenije. Tudi če bi bila gradbena zakonodaja na tem področju kakorkoli dvoumna ali bi ovirala razvoj obnovljivih virov energije, bi se takoj moralo lotiti njenega spreminjanja, tako da bi v kar največji meri spodbudilo razvoj na tem področju," so ogorčeni v družbi Celjski sejem....
V sklopu prireditve 12. Dnevi energetike v Portorožu so med drugimi, podelili tudi nagrado za energetsko učinkovitost, ki jo organizira časnik Finance. Prejel jo je graditelj stavbe, podjetje Lido iz Vrhnike. Dobili so jo zaradi sonaravnega zajemanja obnovljivih virov energije. Ocenjena letna proizvodnja je 29.500 kWh, v 20 letih bo stavba proizvedla skupno 570.000 kWh solarne elektrike, zaradi česar bomo v ozračje spustili kar za 570 ton manj ogljikovega dioksida.
Konzorcij projekta PV LEGAL je na spletu objavil največjo in najbolj celovito bazo podatkov o projektnih postopkih in birokraciji, ki ovirajo gradnjo sončnih elektrarn. Podatki so na voljo za 12 evropskih držav, med njimi tudi za Slovenijo, in sicer na spletni strani www.pvlegal.eu/database.html.
Merjenje energijskega izkoristka, ki ga izvaja PHOTON Laboratory, je potrdil vrhunsko kakovost fotonapetostnih modulov slovenskega proizvajalca BISOL. Po vmesnih rezultatih je BISOL v konkurenci 31-ih svetovno najbolj priznanih proizvajalcev zasedel odlično drugo mesto med kristalno silicijevmi fotonapetostnimi moduli. erevija Varčujem z energijo
Po načinu izdelave lahko sončne celice razdelimo v dve skupini, v prvi so elastične, ki jih izdelujejo po vakuumski tehnologiji, v drugi so silicijeve rezine, izdelane iz tanko narezanih blokov silicija. erevija Varčujem z energijo
Elektrika lastne proizvodnje je okolju prijazna in jo lahko ugodno prodamo. Država podpira samograditelje fotovoltaičnih sistemov in jim zagotavlja reden dohodek z višjo odkupno ceno solarne elektrike, zato se razmeroma draga fotovoltaična polja lahko amortizirajo že po 15 letih, po tem pa je vsak proizveden kilovat čisti dobiček. erevija Varčujem z energijo
Sončno sevanje je neizčrpen in trajnostni vir energije, ki jo še vedno premalo uporabljamo. Količina sončne energije, ki pade na Zemljo, je danes 8.000 krat večja od vse energije, ki jo v enem letu porabimo na planetu. Sončna energija je uskladiščena v biomasi pa tudi v vseh fosilnih gorivih, ki so nastala pred milijoni let in ki jih sedaj pospešeno izkoriščamo. erevija Varčujem z energijo
Sonce je odličen vir energije, saj na površino planeta pošlje 15.000 krat toliko energije, kot so trenutne potrebe vsega človeštva. Na našem področju dosežemo ob jasnem poletnem vremenu osončenost z močjo 1.000 W/m2, v meglenem zimskem dnevu pa ta številka pade na 20 W/m2.
Elektro Maribor d.d. je v Murski Soboti v uporabo predal že
peto malo fotonapetostno elektrarno, postavljeno na streho lastnega objekta. e-revija Varčujem z energijo
Montaža sončnih zbiralnikov na fasade je ena do možnosti, ki jih veliko premalo uporabljamo. Čeprav je položaj stene lahko na prvi pogled manj ugoden, bodo energetski in optični učinki presenetljivo dobri. Streha je velikokrat osenčena, premajhna, zasedena z okni in dimniki ali preveč razčlenjena, fasada pa je skoraj vedno ravna in razmeroma prazna. erevija Varčujem z energijo
Investicija v sončno elektrarno je finančno donosna naložba, saj lastnik prodaja
električno energijo po subvencionirani ceni, ki znaša 0,415 € za
proizvedeno kilovatno uro. erevija varčujem z energijo
Strokovna dognanja in napovedi za fotovoltaiko
kažejo, da sonce potuje proti vzhodu. Največjo
rast proizvodnje fotovoltaičnih modulov so dosegla podjetja iz Azije, ki so
zakupila tretjino razstavnih površin na zadnjem sejmu Intersolar.
Sončno
sevanje lahko v elektriko pretvorimo s fotovoltaičnimi paneli, ki proizvajajo
enosmerni tok. Panele obrnemo proti jugu in jih postavimo pod kotom 45 stopinj
ali več na primerno osončeno površino. Za večjo moč jih povežemo vzporedno, za
večjo napetost pa zaporedno.
Nemška geoinformatičarka Martina Klärle je letos v
Osnabrücku zaključila projekt v zvezi z mestnimi strehami. Mesto so iz zraka
preleteli z laserskim skenerjem in podatke vstavili v računalnik.
Sonce je neizmeren vir energije, ki čaka da jo ulovimo. Prav vsak posameznik lahko prida delček pri izkoriščanju le te in tako pripomore pri ohranjanju našega okolja.
Samo preteklost bi lahko označili z besedami: bili so časi, koje bilo energije dovolj in ni bila tako draga. Z razvojem tehnologije, industrije in s povečanjem standarda je potrebujemo vedno več in več. Glede na omejene izvore lahko pričakujemo, da bo samo še dražja.
V podjetju Techaton d.o.o., se zavedajo, da so dobri elektroenergetski projekti zahtevni tako iz vidika projektiranja, izvedbe kot tudi vzdrževanja in servisa, zato je za izvedbo takih projektov nujna dobra ekipa.
Zakonodaja na področju proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah, ki je v veljavi od sredine leta 2009 vzpodbuja integracijo sončnih modulov v ovoj stavbe. Za takšne sisteme je namreč zagotovljena 15% višja odkupna cena proizvedene električne energije.
Nov ameriški ponudnik fotovoltaike, TenKsolar, trdi, da lahko z dvema njihovima novostima poveča učinkovitost stabilnih solarnih polj za 20 do 50 odstotkov.
Projekt pod imenom Solarni tunel je pred mesecem začel oddajati prve kilovate sončne elektrike. Nad progo hitrega vlaka v Belgiji med Antwerpnom in Amsterdamom so postavili strehi podobno konstrukcijo na kateri stojijo fotovoltaični paneli.
V minulih dneh sta družbi Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka in BISOL Group, d.o.o, iz Prebolda podpisali pogodbo o postavitvi 843-kilovatne sončne elektrarne.
Zadnje čase smo priča krepkim podražitvam cen električne energije pri veliki večini dobaviteljev. Dejstvo je, da električna energija predstavlja v družinskem proračunu vsakega gospodinjstva fiksen strošek, ki se mu seveda ni mogoče izogniti.
Več solarnih modulov med seboj vedno povežemo v serijo z zaporedno vezavo. Izkoristek in moč sistema bo največja, če vsi delujejo s polno močjo, uravnoteženo in brez motenj.
Integrirane fotonapetostne elektrarne so narejene iz materiala, ki se uporablja kot nadomestilo standardnih gradbenih materialov v delih ovoja stavbe, kot so strehe, strešna okna ali fasade.
Po skoraj dveh letih izvajanja projekta PV LEGAL, smo lahko ponosni na pozitivne rezultate v nekaterih državah, ki so vključene v projekt, ki ga financira EU.
Fotovoltaika je sodoben obnovljiv vir energije, ki svetlobo spreminja v elektriko, fotovoltaičnih sistemov ni potrebno vzdrževati, delujejo pa neslišno. Za namestitev fotonapetostnih modulov so najprimernejše strehe stavb ali tovarn, ki poleg zaščite pred padavinami postanejo še generatorji elektrike.
Edini domači proizvajalec fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne BISOL, d.o.o., je v začetku tega tedna gostil najpomembnejše evropske raziskovalce s področja tankoplastnih sončnih celic nove generacije.
Družba BISOL je v sodelovanju z občino Puconci na strehah osnovnih šol Puconci in Bodonci postavila svoji sončni fotonapetostni elektrarni, katerih otvoritev bo 16. oktobra 2010 ob 11. uri. Sončni elektrarni z vršno močjo 103,5 kW in 30,5 kW bosta na leto proizvedli predvidoma 149,85 MWh električne energije, kar bo zadovoljilo potrebe po električni energiji 37 okoliških gospodinjstev.
Edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov na masovni industrijski ravni BISOL, d.o.o., zastopa Slovenijo v bitki za prestižne evropske poslovne nagrade. BISOL je pometel s konkurenco in se bo v naslednjem krogu potegoval za nagradoRuban d’Honneur. Končne zmagovalce bo žirija razglasila 16. novembra v Parizu.
Slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov BISOL, d.o.o., je na sejmu Energetika v Celju prejelo zlato priznanje za fotonapetostni modul s črno hrbtno folijo. Strokovna komisija je ocenila, da si BISOL priznanje zasluži, ker izdelek odlikujejo visoke vršne moči, dobri energetski izkoristki in estetski videz.
Japonsko tehnološko podjetje Kyocera, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev na področju sončne energije, je z uporabo polikristalnih solarnih modulov doseglo 16,6 odstotni izkoristek. Ta uspeh je rezultat Kyocerine patentirane tehnologije celic s stikom na hrbtni strani. erevija Varčujem z energijo
Slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov BISOL, d.o.o., prvi in edini v Sloveniji vzpostavlja prodajno-servisno mrežo za gradnjo in vzdrževanje sončnih elektrarn. erevija Varčujem z energijo
Poleg količine elektrike, ki jo lahko pridobimo iz fotovoltaičnega modula, je enako pomembna tudi njegova življenjska doba. Zaradi tega proizvajalci izvajajo vrsto poskusov s katerimi ugotavljajo in odpravljajo pomanjkljivosti. Po poskusu izmerijo tudi učinkovitost modula, ki ne sme pasti za več kot 5%. erevija Varčujem z energijo
Na žalost noben človeški izdelek nima ničelne energetske bilance, med drugim tudi fotovoltaika ne. Je pa na področju neposrednega pridobivanja elektrike iz svetlobe fotovoltaika trenutno najboljša znana tehnologija. erevija Varčujem z energijo
Velika naftna in druga energetska podjetja že več desetletij pospešeno vlagajo svoj denar v razvoj različnih tehnologij, za katere mislijo, da bodo v prihodnosti prinašale dobičke. Med njimi so velike vetrnice, naprave za prestrezanje energije morskih valov in bibavice, ter na srečo tudi fotovoltaika. erevija Varčujem z energijo
BISOL, edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne, na sejmu fotovoltaike Intersolution, ki od 14. do 16. januarja poteka v belgijskem Gentu, predstavlja pomembno novost podaljšanja garancije za svoje proizvode. erevija Varčujem z energijo
Prispeval mag. Robert Otorepec, Sol navitas d.o.o.
Ponedeljek, 11 Januar 2010 10:25
S sprejetjem Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki je začela veljati 19. maja 2009, so tudi v Sloveniji naložbe v sončne elektrarne (fotovoltaiko) za investitorje postale varne in donosne. Država namreč jamči 15-letni odkup vse električne energije, ki jo proizvedemo v sončni elektrarni in tudi cena odkupa je znana in enaka za celotno obdobje odkupa.
Elektrika
lastne proizvodnje je okolju prijazna in jo lahko drago prodamo. Države
podpirajo graditelje fotovoltaičnih sistemov in jim zagotavljajo reden dohodek
z višjo odkupno ceno solarne elektrike. Zato se razmeroma draga fotovoltaična
polja lahko amortizirajo po 15 letih, vsak pridobljeni kilovat po tem roku pa
je čisti dobiček.
Projektanti pekinškega plavalnega centra, podjetje PTW Architects iz San Francisca so med konstruiranjem stavbe nameravali streho prekriti s sončnimi paneli. Nato so to idejo opustili, saj so računi kazali, da bo lupina iz 3 metre debelih polimernih balonov bolje sprejemala toploto in svetlobo sonca.
BISOL se je s sejma InterSOLUTION v Belgiji vrnil zadovoljen in poln novega elana. Od 22. do 24. januarja je v Ghentu prvič potekal sejem s področja solarnih sistemov za območje Beneluksa. V BISOL-u so izkoristili priložnost in predstavili svoje podjetje številnim novim navdušenim strankam. Odziv obiskovalcev je vodstvo podjetja dodatno prepričal o pravilni odločitvi okrepitve poslovanja na belgijskem trgu.
Letošnjo okoljsko nagrado za okolju prijazen izdelek je prejelo podjetje BISOL. Časnik Finance in Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad, sta danes že enajsto leto zapored podelila nagrade v sklopu Okoljskega srečanja na Brdu pri Kranju.
Večina med nami smatra dostop do električne energije kot osnovno in samoumevno življenjsko dobrino. Kljub vsemu pa se še vedno pogosto dogaja, da na odročnih mestih dostop do elektroenergetskega omrežja preprosto ni mogoč.
Merjenje energijskega izkoristka, ki ga izvaja PHOTON Laboratory, je potrdil vrhunsko kakovost fotonapetostnih modulov slovenskega proizvajalca BISOL. Po vmesnih rezultatih je BISOL v konkurenci 31-ih svetovno najbolj priznanih proizvajalcev zasedel odlično drugo mesto med kristalno silicijevmi fotonapetostnimi moduli. 
Elektro Maribor d.d. je v Murski Soboti v uporabo predal že
peto malo fotonapetostno elektrarno, postavljeno na streho lastnega objekta. e-revija Varčujem z energijo
Investicija v sončno elektrarno je finančno donosna naložba, saj lastnik prodaja
električno energijo po subvencionirani ceni, ki znaša 0,415 € za
proizvedeno kilovatno uro. 
Strokovna dognanja in napovedi za fotovoltaiko
kažejo, da sonce potuje proti vzhodu. Največjo
rast proizvodnje fotovoltaičnih modulov so dosegla podjetja iz Azije, ki so
zakupila tretjino razstavnih površin na zadnjem sejmu Intersolar.
Sončno
sevanje lahko v elektriko pretvorimo s fotovoltaičnimi paneli, ki proizvajajo
enosmerni tok. Panele obrnemo proti jugu in jih postavimo pod kotom 45 stopinj
ali več na primerno osončeno površino. Za večjo moč jih povežemo vzporedno, za
večjo napetost pa zaporedno.
Nemška geoinformatičarka Martina Klärle je letos v
Osnabrücku zaključila projekt v zvezi z mestnimi strehami. Mesto so iz zraka
preleteli z laserskim skenerjem in podatke vstavili v računalnik. 
Sonce je neizmeren vir energije, ki čaka da jo ulovimo. Prav vsak posameznik lahko prida delček pri izkoriščanju le te in tako pripomore pri ohranjanju našega okolja.
Samo preteklost bi lahko označili z besedami: bili so časi, koje bilo energije dovolj in ni bila tako draga. Z razvojem tehnologije, industrije in s povečanjem standarda je potrebujemo vedno več in več. Glede na omejene izvore lahko pričakujemo, da bo samo še dražja.
Slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov BISOL, d.o.o., je na sejmu Energetika v Celju prejelo zlato priznanje za fotonapetostni modul s črno hrbtno folijo. Strokovna komisija je ocenila, da si BISOL priznanje zasluži, ker izdelek odlikujejo visoke vršne moči, dobri energetski izkoristki in estetski videz.
Slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov BISOL, d.o.o., prvi in edini v Sloveniji vzpostavlja prodajno-servisno mrežo za gradnjo in vzdrževanje sončnih elektrarn. 
Elektrika
lastne proizvodnje je okolju prijazna in jo lahko drago prodamo. Države
podpirajo graditelje fotovoltaičnih sistemov in jim zagotavljajo reden dohodek
z višjo odkupno ceno solarne elektrike. Zato se razmeroma draga fotovoltaična
polja lahko amortizirajo po 15 letih, vsak pridobljeni kilovat po tem roku pa
je čisti dobiček.
Večina med nami smatra dostop do električne energije kot osnovno in samoumevno življenjsko dobrino. Kljub vsemu pa se še vedno pogosto dogaja, da na odročnih mestih dostop do elektroenergetskega omrežja preprosto ni mogoč.
Hidroelektrarna Mavčiče v okviru Savskih elektrarn Ljubljana deluje že 20 let in je v tem času proizvedla 1200 GWh visoko cenjene vršne energije.
