V prispevku obravnavamo novo samooskrbo z električno energijo, z vidika predvidljivosti pogojev, ki jih določa zakonodajni okvir, ter stroškov, povezanih s postavitvijo, nadzorom in vzdrževanjem.
V prispevku obravnavamo novo samooskrbo z električno energijo z vidika predvidljivosti pogojev, ki jih določa zakonodajni okvir, ter stroškov, povezanih s postavitvijo, nadzorom in vzdrževanjem sončne elektrarne.
Kot kaže, so investitorji v hibridne sončne elektrarne kljub visokim subvencijam zelo previdni z investicijami. Razvile so se nove tehnične rešitve, povrnitev naložbe pa je letos, v primerjavi s »staro« uredbo, krepko izboljšana. O rešitvah, kako okrepiti zanimanje za samooskrbo s hibridnimi sončnimi elektrarnami in hranilniki električne energije, smo se pogovarjali z Nino Hojnik, direktorico druženja slovenske fotovoltaike (ZSFV).
Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike. Foto: ZSFV
Ob izgradnji elektrarne (SE) smo odvisni od evropske in nacionalne3 zakonodaje, hkrati SE ne more delovati brez omrežja oziroma soglasja za priklop na omrežje. Ali lahko napoveste, kaj lahko investitorji pričakujejo v letu 2025, lahko računajo na poenostavitev postopkov, ki bo pospešila naložbe v energetsko samooskrbo?
V bistvu imamo že digitaliziran sistem za soglasja za priključitev sončnih elektrarn na omrežje, v veljavi pa je t. i. enostavna vloga. Ta v primeru ustreznih parametrov velja za sisteme, ki v omrežje ne oddajajo električne energije oziroma jo oddajajo zelo malo.
Taki so na primer hibridni sistemi in sistemi, pri katerih je optimiziran aktivni odjem, kjer se proizvedena energija porabi oziroma shrani na lokaciji, torej za števcem in ne pride do obremenitve omrežja. V bistvu je ta sistem že vzpostavljen, le da je bi do zdaj fokus na izteku letnega netiranja. Uredba, po kateri danes izvajamo projekte ssončnimi elektrarnami in hranilniki EE, ni nova, temveč je stara tri leta, enako velja za sedanji model obračunavanja omrežnine.
Ali je mogoče pričakovati, da se zasnuje karta s pregledom prostih priključitvenih zmogljivosti za priklope hibridnih sončnih elektrarn za oddajanje viškov v omrežje, kot je dostopna za večje SE, nad 50 kW?
Na portalu e-prostor je za dotični naslov investitorja, ki želi preveriti razpoložljivo kapaciteto za vsako parcelo ta vidna že danes. Ta sicer ne more biti vidna v realnem času, ker ne vemo ali je kdo od sosedov vložil SZP, ter morda vloga še ni obdelana. Razen tega ne moremo vedeti ali je omejitev posledica statistične zasedenosti (izdanih soglasij brez realizacije, oziroma nameščene sončne elektrarne) ali dejanske zasedenosti. Svetujemo, da lahko pri ponudnikih hibridnih sončnih elektrarn preverite stanje za vaš primer, večina teh gotovo razpolaga z orodji, s katerimi lahko to preverijo.
Na portalu e-prostor je za dotični naslov investitorja, ki želi preveriti razpoložljivo zmogljivost za vsako parcelo, karta vidna že danes. Sicer ne more biti vidna v realnem času, ker ne vemo, ali je kdo od sosedov vložil SZP, tudi vloga morda še ni obdelana. Poleg tega ne moremo vedeti, ali je omejitev posledica statistične zasedenosti (izdanih soglasij brez realizacije oziroma nameščene sončne elektrarne) ali dejanske zasedenosti. Svetujemo, da lahko pri ponudnikih hibridnih sončnih elektrarn preverite stanje za vaš primer, večina teh gotovo razpolaga z orodji, s katerimi lahko to preverijo.
Slika je simbolična
Nova samooskrba z električno energijo – sončna elektrarna in baterijski hranilnik.
Kakšen sistem meritev je na voljo? Eden od ponudnikov oglašuje sistem NET – MET. Ali je ta primerljiv z rešitvami v drugih evropskih državah?
Pri novi samooskrbi in njenih meritvah gre za to, da smo se premaknili iz sistema letnega »poračunavanja« za vso količino pretečene energije in ob tem več ne gledamo na letno razmerje med prevzeto in oddano energijo, temveč na 15-minutne meritve, na podlagi katerih je treba načrtovati ustrezen sistem in ga tudi upravljati.
Na trgu se je v zadnjih nekaj mesecih za samooskrbo z elektriko za gospodinjstva pojavilo več novih rešitev, vsaka ima svoje prednosti.
Če primerjamo konkurenčnost ponudbe z modeli hibridnih sončnih elektrarn drugje po Evropi, smo v Sloveniji s pogoji zelo konkurenčni. Za naložbe v hibridne sončne elektrarne in hranilnike imamo precej nižje investicijske stroške kot druge države (glede na visoko subvencijo), hkrati so dobavitelji že reagirali s ponudbo za ovrednotenje oddane energije (viškov EE).
Drugod po Evropi je to rešeno nekoliko drugače, vloga t. i. prosumerja je bolj izrazita, ponekod so uvedene davčne olajšave v lasten sistem samooskrbe (tudi prilagojene subvencije za sončne elektrarne). Modelov ni mogoče enoznačno primerjati. Trenutni pogoji so pri nas izrazito spodbudni, zato je toliko bolj nenavadno, da investitorji ne prepoznajo priložnosti.
Ponudniki hibridnih sončnih elektrarn promovirajo hitrejšo povrnitev naložbe. Ali je dejansko ugodnejša, kako spodbudni so izsledki, jih poznate?
Preprostega načina za ponazoritev sedanjih pogojev za izgradnjo hibridnih SE in hranilnikov EE žal ni. Energetski sistem, ki ga narekujeta širša elektrifikacija in hibridizacija (tudi) sončnih elektrarn, je veliko kompleksnejši, kot je bila izgradnja sončne elektrarne v preteklosti.
V ZSFV smo za primerjavo naredili izračune ponudnikov gospodinjske samooskrbe, ki so prilagodili rešitve glede na skupne vhodne parametre. Prišli smo do različnih rezultatov (glede na višino naložbe, razmerja med malimi sončnimi elektrarnami in baterijskimi hranilniki, vključenostjo drugih velikih porabnikov elektrificiranega gospodinjstva), izračuni so bili ob tem poenoteni, glede na vračilno dobo naložbe.
Zanimivo je poudariti, kako perspektivni so novi izračuni za samooskrbo gospodinjstev. Če smo v preteklosti govorili o povprečni dobi vračanja 10 let, zdaj pri vključenem hranilniku govorimo najmanj o enaki oziroma krajši dobi vračanja.
Rezultati, ki smo jih za baterijsko samooskrbo gospodinjstva z električno energijo analizirali v začetku leta 2025, kažejo na 7-letno povračilno dobo.
Katerim gospodinjstvom lahko samooskrba dejansko zmanjša mesečne izdatke za elektriko tudi za več kot polovico, kot je pogosto oglaševano?
Tistim z dobro načrtovanim hibridnim sistemom samooskrbe. To je osnova. Gre za potencialne zasebne hiše, ki imajo večjo porabo električne energije in imajo elektrificirano ogrevanje in hlajenje (toplotna črpalka in klimatska naprava). Smiselnost naložbe in prihranki se dodatno povečajo, če elektrificiramo tudi vozni park. Ne nazadnje je v električnem avtomobilu shranjen hranilnik.
Na trgu imamo različne modele samooskrbe, z delnim brezplačnim netiranjem, tudi naprednim upravljanjem BHEE, nekateri ponudniki stavijo na plačilo oddanih viškov EE v omrežje, drugi na prenos viškov na drugo merilno mesto, rešitve so kompleksne in pomenijo velik izziv za investitorje. Kaj od teh storitev spada v osnovno ponudbo in kaj je predmet nadstandardne?
Vsekakor je dobro imeti jamstvo, pa naj gre za dobropis, odkup viškov ali za garancijo pri donosih. Osnovna ponudba je običajno sestavljena iz sončne elektrarne s hranilnikom, z dodatnim naborom storitev pa si lahko zagotovite kompleksnejši sistem hibridne sončne elektrarne, bodisi s polnim upravljanjem, ki vam zagotovi optimalno delovanje, bodisi izberete sistem “rezanja konic” oziroma omejitev priključne moči (ki narekuje velik del stroška na položnici).
Morda imate velike porabnike električne energije in si želite olajšati breme, ob tem vam sistem lahko omogoča uravnavati, kdaj je katero napravo primerno priklopiti, ali izbrati v celoto povezan sistem, ki upravlja povezane dele. Dosledno načrtovanje je vsekakor pomembno za optimalno delovanje sistema. Na primer uporabnik lahko shrani energijo, proizvedeno iz sončne elektrarne, ko ta maksimalno deluje, in jo porabi v dražjih časovnih blokih. Priporočam, da ste ob izbiri ponudnika pozorni tudi na vzdrževanje, ki je ključno za optimalno delovanje sistema. Izkušeni ponudniki bodo od vas znali pridobiti ustrezne informacije, da vam bodo potem svetovali najustreznejši model (sistem).
Novo obračunavanje omrežnine je pri zagonu naložb v samooskrbo s sončnimi elektrarnami povzročilo veliko negotovosti. Ali uporabniki pravilno razumemo kaj ta dejansko pomeni?
Z novo omrežnino smo porabniki dejansko prešli iz pasivnih v aktivne, kar je novost in s tem za večino velika neznanka. Na novi sistem samooskrbe z električno energijo je treba gledati kot na priložnost, seveda pa o tem tudi več govoriti in vsakemu odjemalcu razložiti, kaj aktivni odjem zanj pomeni v določenem trenutku na strani moči.
Hibridne sončne elektrarne z ustreznimi podpornimi rešitvami prinašajo ravno to prednost, z digitalnimi orodji in hranilniki lahko uporabniki v realnem času vidimo, kaj se dogaja v sistemu samooskrbe, in tudi ustrezno reagiramo, če je potrebno.
Za katera gospodinjstva so prihranki najbolj obetavni?
Reči na pamet, da je za vsa gospodinjstva najboljši hibridni sistem, bi bilo zavajajoče. Še vedno lahko izračuni pokažejo, da npr. hranilnika ne potrebujete, saj je na voljo sistem, ki ponuja druge rešitve.
Za večino gospodinjstev ob trenutnih pogojih velja, da je smiselno investirati v hibridni sistem, sončno elektrarno in hranilnik. Rešitve nove samooskrbe temeljijo na naprednem načrtovanju, poznavanju potreb gospodinjstva ter vedenjskih vzorcev (porabe EE na v 15-minutnem intervalu).
Ali bodo investitorji, ki izberejo daljinski nadzor hibridne sončne elektrarne ob tem imeli stroške?
To je odvisno od ponudnika, glede na to, da gre za storitev, je ta gotovo plačljiva. Vprašanje pa je, ali je v osnovi ta strošek vključen v paket, ki ga ponujajo, ali ne. Rešitve na trgu so različne, nekateri ponudniki to dosegajo z namestitvijo dodatnih naprav in upravljanjem, večina od njih ima to urejeno paketno. Pri naprednejših sistemih hibridnih sončnih elektrarn je ključno, da morajo delovati optimalno, pričakovane učinke pa dosegajo z naprednim upravljanjem. Teh načinov je več, kar med ponudniki kaže tudi na razlike. Na koncu odloči investitor, od njega je odvisno, kaj želi in kaj ne.
Želite več informacij?
"*" indicates required fields
