Gradbeno dovoljenje in sončna elektrarna: Orientacija stavbe je ključna pri umeščanju sončne elektrarne v prostor

Z uvedbo nove Direktive o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva (EU) 2024/1275), ki je začela veljati 28. maja 2024, so se odprla nova vrata za bolj trajnostno gradnjo in učinkovito izrabo obnovljivih virov energije – predvsem sončne. Pomemben poudarek Direktive je na tem, da morajo države članice prilagoditi svoje prostorske načrte in postopke gradbenega dovoljevanja tako, da bo omogočeno umeščanje stavb z optimalno orientacijo za izrabo sončne energije.

Direktiva postavlja sončno energijo v ospredje

Ena ključnih novosti Direktive je zahteva, da vse nove stavbe omogočajo čim večjo izrabo sončne energije. To pomeni, da mora biti orientacija stavbe (zlasti strehe in fasad s steklenimi površinami) premišljena tako, da omogoča učinkovito namestitev fotonapetostnih panelov in drugih sončnih naprav.

Določene so tudi jasne časovnice, do katerih morajo države zagotoviti, da so javne in stanovanjske sodobne hiše opremljene s sončnimi napravami.

Direktiva (EU) 2024/1275 tako določa, da morajo biti sončne elektrarne na vseh novih stanovanjskih stavbah nameščene od 1. januarja 2027 naprej. Torej, namestitev sončne elektrarne bo obvezna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. Za gradnjo javnih in nestanovanjske zgradb ta rok začne veljati že v letu 2027.

Pravilna usmerjenost hiše že v fazi načrtovanja je ključna za učinkovito izrabo sončne energije in optimalno postavitev sončne elektrarne.

Vloga občin: prilagoditev prostorskih načrtov

Čeprav Direktiva neposredno ne nalaga sprememb občinskih prostorskih načrtov, pa jasno spodbuja države članice, da v okviru svojih nacionalnih načrtov za prenovo stavb sprejmejo ukrepe, ki to omogočajo. Občine imajo ključno nalogo: posodobiti prostorske akte, da ne omejujejo graditeljev pri umeščanju stavb s streho obrnjeno proti jugu.

To pomeni, da morajo:

• pregledati obstoječe prostorske načrte in omogočiti fleksibilnost glede orientacije objektov,
• omogočiti namestitev sončnih naprav na strehah in fasadah,
• spodbujati arhitekturne rešitve, ki povečujejo energetsko učinkovitost stavb,
• informirati graditelje o možnostih in spodbudah, ki jih Direktiva omogoča.

Energetska učinkovitost ni le sončna elektrarna – gre tudi za toplotne pribitke pozimi

Pasivna osončena arhitektura v kombinaciji s sončno elektrarno in hranilnikom električne energije predstavlja pomemben korak k energetski samozadostnosti gospodinjstev in lokalnih skupnosti.

Težave iz prakse: ko prostorski akt onemogoča južno orientacijo

Kljub jasnim smernicam Direktive se investitorji na terenu pogosto srečujejo z birokratskimi ovirami. Prostorski načrti nekaterih občin še vedno dajejo prednost oblikovnim pravilom (npr. kratka stranica objekta mora gledati proti cesti) pred energetsko učinkovitostjo. Tako graditelji večkrat naletijo na prepoved orientacije strehe proti jugu, kar dolgoročno pomeni zmanjšano možnost izrabe sončne energije in višje stroške obratovanja.

Uradniki, ki v postopkih odločajo o umeščanju stavb v prostor, pogosto nimajo celostnega razumevanja vpliva orientacije objekta na njegovo energetsko bilanco. To je resna težava, ki jo mora nasloviti tudi praksa prostorskega načrtovanja v Sloveniji.

Pot sonca poleti in pozimi prikazuje, kako je pravilna orientacija hiše ključna za učinkovito delovanje sončne elektrarne poleti ter toplotne pribitke skozi okna pozimi.

Kaj lahko stori investitor, če občina ne dovoli primerne orientacije stavbe?

Če se znajdete v situaciji, kjer vam občina ne dovoli optimalne usmeritve hiše, imate na voljo več poti:

1. Zahteva za odstopanje od prostorskega akta

Gre za upravni postopek, kjer se zaprosi za izjemo – zlasti, če gre za rotacijo objekta brez vpliva na sosednje parcele. V vlogi se je smiselno sklicevati na Direktivo (EU) 2024/1275 in izpostaviti koristi za izrabo obnovljivih virov.

2. Pobuda za spremembo prostorskega načrta

Če gre za širši problem na območju ali več parcelah, lahko podate pobudo za spremembo občinskega prostorskega akta. To je dolgotrajnejši postopek, a omogoča trajno izboljšanje pogojev za vse bodoče graditelje.

3. Upravna pritožba

Če vam je zavrnjena vloga za gradbeno dovoljenje, se lahko pritožite na Ministrstvo za naravne vire in prostor ali sprožite upravni spor na sodišču. Utemeljite, da trenutni predpis ni skladen z evropsko zakonodajo in načeli trajnostnega razvoja.

4. Zahteva za mnenje ali posredovanje

V določenih primerih je smiselno zaprositi za mnenje Varuha človekovih pravic, Ministrstva za okolje ali Inšpektorata za okolje, če menite, da gre za nesorazmerno omejevanje dostopa do obnovljivih virov.

5. Javnost in pritisk stroke

Objava primera v medijih ali podpora strokovnih združenj lahko pripomoreta k večji fleksibilnosti občine in spodbudita posodobitev zastarelih prostorskih načrtov.

Stavbe moramo načrtovati z mislijo na čim večjo izrabo obnovljivih virov energije

Direktiva EU 2024/1275 je več kot zgolj zakonodajni okvir – je jasen signal, da se mora praksa načrtovanja prostora premakniti v smer trajnosti in energetske učinkovitosti. Umeščanje stavb v prostor ni več le stvar urbanističnega reda, ampak postaja vprašanje podnebne odgovornosti.

Če želimo doseči podnebne cilje, povečati energetsko samozadostnost in zmanjšati odvisnost od uvožene energije, moramo omogočiti umeščanje sončnih elektrarn v prostor brez birokratskih ovir. Pravilna orientacija stavb je prvi korak k temu cilju. Evropska zakonodaja podpira ta pristop – zdaj je na občinah in državi, da to podprejo tudi v praksi.