»Če si ne bomo pomagali sami, nam nihče ne bo. Bruselj nam lahko pomaga, če bomo sami naredili premike,« je na današnji okrogli mizi o kreditnem krču in gospodarski krizi v Sloveniji, razmišljal direktor podjetja Valiant d.o.o. Janez Lotrič. Udeleženci okrogle mize v okviru 45. MOS, ki jo je povezoval direktor in odgovorni urednik Financ Peter Frankl, so predstavili nekaj pogledov, kako premagati krizo. Strinjali so se, da mora politika ukrepati hitro in učinkovito.
 Odgovorni urednik Financ Peter Frankl |
»Zagnati bi morali neke vrste New Deal projekt v Sloveniji. Tu mislim predvsem na investicije v javno infrastrukturo. S tem bi Slovenija dala signal trgu, da se gospodarska aktivnost povečuje. S tem bi tudi začela reševati podjetja, ki so na robu propada zaradi krize v gradbeništvu,« je po okrogli mizi povedal ekonomist dr. Jože P. Damijan. »Na določenih področjih rabimo več države. V ZDA je država nacionalizirala banke, avtomobilsko industrijo. Aktivno je vstopila v realni sektor,« je našteval Janez Lotrič. Direktorica Slovenskega podjetniškega sklada mag. Maja Tomanič Vidovič je opozorila, da se morajo tudi podjetja prilagajati razmeram. »Predvsem mala podjetja so izjemno prilagodljiva. Njihova majhnost je po eni strani prednost, saj hitro najdejo tržno nišo,« je dejala. Kot zgled je postavila novo generacijo mladih podjetnikov, na katere vzorci in mis elnost socializma, ki je še močno prisoten v delovanju nekaterih starejših slovenskih podjetij, ne vplivajo več. »Igrajo svojo igro, aktivno sodelujejo na tujih trgih, krize skoraj ne čutijo,« je povedala Tomanič Vidovičeva.
Kreditni krč se je po mnenju Damijana razvil v kapitalski krč. »Država je prepočasi začela razmišljati o sanaciji bank. Kreditni krč se je pregloboko zagrizel v sama podjetja, ki so postala prezadolžena in imajo premalo kapitala,« ugotavlja. »V Sloveniji stopicamo na mestu. Časa za ukrepanje ni veliko, denarja še manj. Učinkovito ukrepanje je nujno. Uspešne zgodbe v slovenskem podjetništvu so realne,« je povedala pomočnica direktorja Tehnološkega inštituta Ljubljana d.o.o. Marjana Majerič. Luknje v državnih bankah so velike. »Do konca leta bo vsota slabih kreditov v slovenskem bančnem sistemu narasla na sedem milijard evrov. Sanacija mora biti pametna. Določene banke v državni lasti, kot sta recimo NLB in NKBM, bi lahko prodali, če bi jih novi kupci sanirali. Danes se splača prodati NLB za en evro, če bo nov kupec saniral za tri milijarde evrov slabih kreditov,« j e razmišljal Damijan.
Na pridobivanje svežega kapitala za slovenska podjetja negativno vpliva tudi padanje bonitetne ocene Slovenije. »Če je podjetje še tako uspešno, je njegova boniteta vezana na državno oceno. Podjetje ne more imeti višje ocene kot država, iz katere prihaja. Na tak način naša podjetja težje prihajajo do kapitala,« je povedal podpredsednik uprave Hypo Alpe-Adria-Bank mag. Matej Falatov. Po mnenju sogovornikov bi se morala slovenska manjša podjetja, ki si želijo rasti, z obveznicami ali delnicami lastniško odpreti. »Mnogi podjetniki niso pripravljeni na solastništva. Kako rešiti podkapitaliziranost, če nisi pripravljen sprejeti tujega kapitala?« se je spraševala Tomanič Vidovičeva.
K reševanju gospodarske krize bo po mnenju aktualne slovenske oblasti pripomoglo sprejetje reform. »Slovenci smo vedno potrebovali nek velik cilj. Naslednji bi lahko bil sprejetje strukturnih reform. Še je čas, da jih izpeljemo sami,« je na okrogli mizi povedal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Rožič.
»Dejstvo je, da je denarja malo. Kreditov ni, kapitala ni dovolj. V gospodarstvu je to velik problem, ki ga čutimo vsi državljani,« je po okrogli mizi razmišljal moderator Peter Frankl. Kljub temu ugotavlja, da se v slovenskem gospodarstvu vendarle nekaj dogaja. »Tukaj so ljudje, ki kljub težavam delajo, so pameti in ustvarjajo. Luč na koncu predora za Slovenijo je. Po mojem mnenju bo čez dve leti že dosti bolje,« je zaključil Frankl.
