Poplave, močni nalivi in neurja so v zadnjih letih vse pogostejši razlog, da se investitorji pri gradnji hiše bolj resno vprašajo, iz česa in kako graditi. Če načrtujemo hišo na poplavnem območju, na območju z visoko podtalnico, ob vodotokih ali tam, kjer se voda ob večjih nalivih lahko zadržuje ob objektu, običajna gradnja pogosto ni dovolj premišljena.
Pri takšnih objektih ne gre samo za to, da bo hiša dobro izolirana in energetsko varčna. Pomembno je tudi, kako se bo konstrukcija obnašala ob vlagi, morebitnem vdoru vode, močnem vetru ali hitrih vremenskih spremembah. Prav zato je izbira zidnega sistema ena izmed pomembnejših odločitev že v fazi načrtovanja.
Ena od rešitev, ki je pri takšni gradnji smiselna za razmislek, so ISO SPAN lesocementni opažni zidaki. Gre za sistem, ki združuje masivnost betonskega jedra in lastnosti lesocementnega plašča. Takšna kombinacija omogoča trdno, stabilno in energijsko učinkovito gradnjo, ki se dobro obnese tudi tam, kjer so pogoji zahtevnejši.
Poplave lahko v nekaj urah povzročijo veliko materialno škodo. Pri novogradnjah na poplavno ogroženih območjih je zato smiselno že v fazi načrtovanja predvideti ustrezne konstrukcijske in zaščitne ukrepe.
Kako načrtovati hišo na poplavnem območju?
Na območjih, kjer obstaja možnost poplav ali zastajanja vode, mora biti hiša zasnovana z več rezerve. Voda vedno poišče najšibkejša mesta. To so lahko stiki med temelji in zidovi, slabo izvedena hidroizolacija, neustrezno zaščiten cokel, netesni preboji, kletna okna, vrata ali materiali, ki ob namakanju hitro propadejo.
Zato je treba že pri projektiranju razmišljati o višini terena, odvodnjavanju, drenaži, hidroizolaciji, izbiri toplotne izolacije, zaključnih slojih in tudi o tem, kaj se zgodi, če voda vseeno pride v objekt. Dobro načrtovana hiša na poplavnem območju ne pomeni, da škode nikoli ne more biti, pomeni pa, da jo lahko precej omejimo in si olajšamo kasnejšo sanacijo.
Pri poplavno ogroženih objektih je posebej pomembno, da so materiali v spodnjem delu stavbe manj občutljivi na vodo, da se konstrukcija lahko suši in da po morebitnem vdoru vode ni treba odstranjevati celotnih sestavov sten, tlakov ali izolacij.
ISO SPAN zidaki – masivna osnova za trajnejšo gradnjo
ISO SPAN zidaki so izdelani iz lesnih sekancev, ki so mineralizirani in vezani s cementom. Zidaki se na gradbišču suho zlagajo, votli del pa se zapolni z betonom in po potrebi armaturo. Tako nastane masivna, monolitna konstrukcija z betonskim jedrom.
To je pri gradnji na zahtevnejših lokacijah pomembna prednost. Betonsko jedro daje steni nosilnost, togost in stabilnost, lesocementni plašč pa prispeva k toplotni zaščiti, zvočnemu udobju in prijetnejši bivalni klimi. Sistem je zato zanimiv za investitorje, ki želijo hišo z občutkom masivne gradnje, hkrati pa iščejo sodobnejšo in bolj trajnostno rešitev.
Pri poplavah in vlagi seveda ni materiala, ki bi sam po sebi rešil vse težave. Tudi pri ISO SPAN gradnji so nujni pravilna hidroizolacija, kakovostni detajli, primeren cokel, odvodnjavanje in premišljena izbira zaključnih materialov. Prednost sistema je predvsem v tem, da ponuja stabilno, masivno konstrukcijsko osnovo, ki se dobro povezuje z dodatnimi zaščitnimi ukrepi.
Zakaj je lesocement zanimiv pri vlagi?
Pri objektih, ki so lahko izpostavljeni vlagi, ni pomembno samo, da vodo čim bolj zadržimo zunaj. Pomembno je tudi, da konstrukcija omogoča izsuševanje. Če se vlaga ujame v steno ali v sloje, ki se slabo sušijo, se lahko pojavijo neprijeten vonj, poškodbe materialov in plesen.
Lesocementni zidaki imajo paroprepustno strukturo. To pomeni, da omogočajo prehod vodne pare in s tem bolj naravno uravnavanje vlage v konstrukciji. Seveda to ne pomeni, da je zid sam po sebi vodotesen ali da ne potrebuje zaščite. Pomeni pa, da gre za material, ki ni popolnoma zaprt in ne ustvarja takšnega tveganja zadrževanja vlage kot nekateri neustrezno sestavljeni sistemi.
Na območjih, kjer so možni vdori vode ali dolgotrajna vlaga, je to pomembna lastnost. Zid, ki se lahko suši, je dolgoročno boljša osnova kot sestav, v katerem vlaga ostane ujeta.
Lažja sanacija po morebitnem vdoru vode
Ko voda enkrat pride v objekt, se največ težav pokaže pri materialih, ki se napijejo vode in jih ni mogoče dobro posušiti. Mavčne plošče, OSB plošče, nekatere izolacije in občutljive talne obloge je po poplavi pogosto treba odstraniti. Če voda prodre globlje v sestav, je sanacija dolgotrajna in draga.
Pri masivnih stenah je sanacija običajno bolj pregledna. Konstrukcijo je mogoče očistiti, razkužiti, sušiti in nato ponovno obdelati z ustreznimi ometi ali premazi. ISO SPAN sistem pri tem predstavlja stabilno osnovo, vendar mora biti tudi zaključna obdelava izbrana pravilno.
V pritličju in drugih bolj ogroženih delih hiše je zato smiselno uporabiti materiale, ki so manj občutljivi na vodo. Namesto običajnih mavčnih plošč so primernejše cementne plošče, kot so plošče na cementni osnovi za mokre in zahtevnejše prostore. Tudi te je treba, kadar so bolj izpostavljene vodi, dodatno zaščititi z ustreznimi vodotesnimi premazi.
Neurja, veter in vremenski ekstremi
Pri sodobni gradnji vse bolj razmišljamo tudi o neurjih, močnem vetru, toči in hitrih spremembah vremena. Hiša mora biti dobro izolirana, vendar mora biti tudi konstrukcijsko stabilna in robustna.
Ker se ISO SPAN zidaki zapolnijo z betonom, nastane povezana monolitna konstrukcija. To je prednost pri objektih, kjer želimo trdnost, dobro nosilnost in občutek varnosti. Vsak objekt mora biti seveda projektiran glede na lokacijo, teren, statične zahteve in veljavne predpise, vendar sistem omogoča gradnjo, ki je zasnovana bolj masivno in kompaktno.
Takšna konstrukcija se dobro obnese tudi pri temperaturnih nihanjih. Masivno betonsko jedro akumulira toploto, zato se prostori počasneje pregrevajo in počasneje ohlajajo. To pomeni bolj stabilno notranjo klimo, kar je pomembno tako pozimi kot poleti.
Hiša na poplavnem območju mora biti zasnovana kot celovit sistem
Če gradimo na območju z več vlage ali možnostjo poplav, mora biti celoten objekt zasnovan kot sistem. Dober zidak je pomemben, ni pa dovolj. Največ težav se v praksi pojavi pri detajlih.
Zunanja hidroizolacija naj bo izvedena natančno in naj se na ogroženih delih zaključi čim višje na steni. Do višine cokla se običajno uporabljajo klasični hidroizolacijski sistemi, višje pa je treba izbrati materiale, ki so čim bolj vodoodbojni, hkrati pa omogočajo sušenje konstrukcije.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi fasadni izolaciji v spodnjem delu objekta. Na območjih, kjer je možen stik z vodo, niso vsi izolacijski materiali enako primerni. V poplavno ogroženem pasu je smiselno uporabiti materiale, ki vode ne vpijajo ali so na vodo bistveno manj občutljivi.
Prav tako je treba preprečiti kapilarni dvig vlage iz temeljev v zidove. Če hidroizolacije nad temelji ni ali je poškodovana, je treba zidove sanirati z ustreznimi hidroizolacijskimi sredstvi, ki zmanjšajo prehod vlage navzgor po konstrukciji.
Dobro načrtovani konstrukcijski detajli lahko odločilno vplivajo na to, koliko škode bo hiša utrpela ob poplavah in kako zahtevna bo njena sanacija.
Okna, vrata in preboji so šibke točke
Pri poplavah in močnih nalivih voda pogosto ne pride v objekt skozi samo steno, temveč skozi detajle. Okenske in vratne odprtine, preboji instalacij, talni odtoki in stiki različnih materialov so mesta, kjer lahko pride do vdora vode.
Zato morajo biti stiki okenskih in vratnih odprtin na zunanji strani izdelani z vodotesnimi materiali, na notranji strani pa s pravilnimi tesnilnimi trakovi. Pri tem ne gre samo za energijsko učinkovitost, ampak tudi za zaščito konstrukcije pred vlago.
Enako velja za vse preboje cevi in kablov. Ti morajo biti zatesnjeni premišljeno in trajno, saj lahko že manjša netesnost ob močnem nalivu povzroči veliko škode.
Notranji materiali naj bodo izbrani z mislijo na možnost sanacije
V prostorih, ki so bolj izpostavljeni vodi, je smiselno izbrati notranje materiale, ki po morebitnem vdoru vode ne propadejo takoj. Pri montažnih in suhomontažnih izvedbah so v pritličju primernejše cementne plošče namesto običajnih OSB ali mavčnih plošč.
Vodoodpornost pa še ne pomeni, da material ne vpija vode. Zato je treba tudi cementne plošče, estrihe, zidane stene in površine pod keramiko po potrebi dodatno zaščititi z vodotesnimi premazi. S tem preprečimo, da voda prodre globlje v konstrukcijo, toplotno izolacijo ali estrih.
Pri tleh so kakovostni vodotesni premazi in primerna lepila zelo pomembni. Če voda ob poplavi ne prodre v estrih in izolacijo, je sanacija bistveno enostavnejša. Pogosto je mogoče očistiti in posušiti samo površinske sloje, brez odstranjevanja celotne talne sestave.
Kaj storiti, če se je škoda že zgodila?
Po poplavi je najprej potrebno čiščenje, zračenje in sušenje. Zidov ne smemo prehitro zapirati z novimi oblogami, saj lahko vlaga ostane v konstrukciji in kasneje povzroči plesen. Površine je treba očistiti, po potrebi razkužiti in preveriti, kateri materiali so še uporabni.
Namočene mavčne obloge in mokro izolacijo je praviloma treba odstraniti. Pri ponovni izvedbi je smiselno uporabiti materiale, ki so primernejši za vlažne razmere: cementne plošče, sanirne omete, vodotesne premaze in paroprepustne zaključne sloje.
Če je vlažen predvsem spodnji del zidu, se lahko sušenje pospeši s sanirnimi sušilnimi ometi ali posebnimi sanirnimi ploščami. Ti materiali vlago razporedijo po večji površini, zato ta hitreje izhlapeva. Ker so takšni materiali običajno bazični, dodatno zavirajo razvoj plesni.
Pomembno pa je, da se pred sanacijo odpravi vzrok vlage. Če voda še vedno prihaja v konstrukcijo, bo tudi najboljši sanirni sistem le začasna rešitev.
Kaj lahko naredimo pred napovedanim neurjem?
Če je objekt na območju, kjer obstaja možnost vdora vode, je pred močnim deževjem smiselno zaščititi najbolj izpostavljene dele. Iz ogroženih prostorov umaknemo vrednejše predmete, električne naprave in občutljivo opremo. Zunanje vhode lahko zaščitimo z deskami, folijami ali vrečami s peskom.
Pri kletnih oknih in vratih lahko pomagajo tudi začasni tesnilni trakovi, folije ali drugi ukrepi, ki zmanjšajo pretok vode. Tudi vrata med prostori lahko začasno zatesnimo z brisačami ali drugimi vpojnimi materiali, kadar gre za manjšo količino vode. To niso trajne rešitve, lahko pa v nujnih primerih zmanjšajo škodo.
Zakaj ISO SPAN pri novogradnji na zahtevnejšem terenu?
Če povzamemo, ISO SPAN zidaki niso čudežna rešitev proti poplavam, so pa zelo dobra osnova za premišljeno gradnjo na zahtevnejših lokacijah. Njihova prednost je v kombinaciji masivnega betonskega jedra, lesocementnega plašča, dobre toplotne zaščite, paroprepustnosti in stabilne konstrukcije.
Pri gradnji na območjih z več vlage, močnejšimi neurji ali možnostjo poplav so pomembne predvsem naslednje lastnosti:
- masivna konstrukcija z betonskim jedrom,
- dobra stabilnost in nosilnost,
- paroprepustnost lesocementnega plašča,
- boljša možnost izsuševanja konstrukcije,
- dobra toplotna akumulacija,
- prijetna notranja klima,
- dobra zvočna zaščita,
- sistemska in razmeroma hitra izvedba,
- možnost kombiniranja z različnimi hidroizolacijskimi in zaključnimi sistemi.
Pri tem je treba poudariti, da je končni rezultat vedno odvisen od celotnega projekta. Pravilna zasnova temeljev, hidroizolacije, cokla, fasade, odprtin, tlakov in notranjih materialov je enako pomembna kot izbira zidakov.
Bolje načrtovati vnaprej kot popravljati kasneje
Poplavna območja zahtevajo drugačen pristop. Če se pri gradnji hiše že vnaprej upošteva možnost vdora vode, je mogoče škodo bistveno omejiti. Pravilno izbrani materiali, masivna konstrukcija, kakovostna hidroizolacija in premišljeni detajli lahko pomenijo veliko razliko pri kasnejši uporabi in morebitni sanaciji.
ISO SPAN lesocementni zidaki so zato zanimiva izbira za vse, ki želijo graditi masivno, energijsko učinkovito in trajnejšo hišo, primerno tudi za zahtevnejše pogoje. V kombinaciji s strokovnim projektiranjem in kakovostno izvedbo predstavljajo dobro osnovo za objekt, ki je bolje pripravljen na vlago, neurja in vse bolj nepredvidljive vremenske razmere.
Če načrtujete hišo na poplavnem območju, kjer so možni močnejši nalivi, poplave ali visoka podtalnica, je smiselno o teh tveganjih razmišljati že na začetku. Popravila po škodi so običajno dražja, bolj stresna in dolgotrajna, kot če se nevarnost poplav upošteva že pri projektiranju in izbiri gradbenega sistema.
Pogosta vprašanja o gradnji hiše na poplavnem območju
Kako mora biti zasnovana hiša na poplavnem območju?
Hiša na poplavnem območju mora biti načrtovana kot celovit sistem. Poleg izbire konstrukcije so pomembni višina objekta in terena, odvodnjavanje, drenaža, hidroizolacija temeljev in cokla, zaščita odprtin ter uporaba materialov, ki so manj občutljivi na vodo in omogočajo lažjo sanacijo.
Kateri zidaki so primerni za hišo na poplavnem območju?
Pri izbiri zidakov je smiselno iskati stabilno in masivno konstrukcijsko osnovo, ki se lahko poveže z ustreznimi hidroizolacijskimi sistemi. ISO SPAN lesocementni opažni zidaki se zapolnijo z betonom, zato nastane monolitna konstrukcija z betonskim jedrom. Noben zidni sistem pa brez pravilno izvedene hidroizolacije in drugih zaščitnih ukrepov ne zagotavlja popolne zaščite pred poplavami.
Ali so ISO SPAN zidaki vodotesni?
ISO SPAN zidaki sami po sebi niso vodotesni in ne nadomeščajo hidroizolacije. Njihova prednost je v masivnem betonskem jedru, stabilni konstrukciji in paroprepustnem lesocementnem plašču. Za zaščito pred vdorom vode so še vedno nujni kakovostna hidroizolacija, ustrezno izveden cokel, zatesnjeni preboji in premišljeno odvodnjavanje.
Zakaj je pri poplavah pomembna možnost sušenja konstrukcije?
Če se vlaga ujame v steno ali druge gradbene sestave, se lahko pojavijo plesen, neprijeten vonj in poškodbe materialov. Konstrukcija, ki omogoča izsuševanje, je zato boljša osnova za sanacijo kot sestav, v katerem vlaga ostane zaprta.
Katere materiale je po poplavi običajno treba odstraniti?
Namočene mavčne plošče, mokro toplotno izolacijo, nekatere OSB plošče in občutljive talne obloge je pogosto treba odstraniti. Masivne zidove je običajno mogoče očistiti, razkužiti, posušiti in nato ponovno obdelati z ustreznimi ometi ali premazi.
Ali izbira zidakov zadostuje za zaščito hiše pred poplavami?
Ne. Izbira zidakov je samo eden izmed elementov zaščite. Enako pomembni so temelji, hidroizolacija, drenaža, odvodnjavanje, fasadna izolacija v spodnjem delu objekta, zaščita cokla, tesnjenje odprtin in prebojev ter izbira notranjih materialov, ki omogočajo lažjo sanacijo.
Kalcer d.o.o.
Kontaktirajte ponudnika
"*" indicates required fields
