Okrogle mize o izivih slovenske energetike na Celjskem sejmu
Tako je dejal direktor HSE Matjaž Janežič na današnji okrogli mizi o izzivih slovenske energetike. Leto 2020, ko bo Slovenija morala uresničiti zavezo Evropski skupnosti »20-20-25«, s katero bomo morali povečati učinkovito rabo energije, zmanjšati emisije toplogrednih plinov in na 25 odstotkov povečati delež obnovljivih virov energije (OVE), se nezadržno bliža.
Čeprav je treba varčevati z energijo, ničelna rast ni realna in zavedati se je treba, da bomo potrebovali ustrezen sistem zagotavljanja energije, je bilo slišati danes na celjskem sejmišču. Gradnja TEŠ 6, bliskovit razvoj fotovoltaike, pomen jedrske energije, hidroelektrarn in terminal utekočinjenega plina so bile teme pogovorov kar 10 uglednih sogovornikov s področja energetike v državi. V nenehnih dilemah med fosilnimi gorivi in OVE je precej strokovnjakov izpostavilo dejstvo, da moramo na obojna goriva gledati kot na celoten ener getski sistem. Ravno energetsko področje pa je priložnost tudi za slovensko gospodarstvo.
Okroglo mizo Quo vadis Slovenska energetika 27 let kasneje – 10 vprašanj za naslednjih 10 let je pripravila družba Celjski sejem v sodelovanju s prof. dr. Petrom Novakom, predsednikom organizacijskega odbora sejma Energetika, 27 let po tem, ko je bil v reviji Podjetnik objavljen članek, v katerem so prvič izrazili misel o zaustavitvi rabe primarne energije iz fosilnih goriv. Sedaj je Slovenija zaradi dogovorov z EU in osnutka Nacionalnega energetskega programa (NEP) do 2030 v podobnih razmerah, poleg tega se po 30 letih gradi eden največjih slovenskih energetskih objektov – TEŠ 6.
prof. dr. Peter Novak |
V Celju so med drugim omenili, da razvoj OVE financirajo vsi občani na položnicah vsak mesec in da bodo prispevke za to verjetno morali še letos nekoliko dvigniti. Ob tem so poudarjali zanesljivost in varnost oskrbe z električno energijo in spomnili na letošnji februar, ko je Slovenija uvozila kar 27 odstotkov energije zaradi nizkih temperatur, ki so povzročile težave v oskrbi. V obdobju prehajanja od fosilnih goriv na OVE naj bi imel pomembno vlogo plin in fosilna goriva na sploh, predstavniki velenjskega bazena so poudarili še pomen premoga, za katerega je po njihovem mnenju nujno, da se uporablja v modernih termoenergetskih napravah.
V zadnjih mesecih se vrstijo strokovni sestanki s področja energetike, saj se ukvarjajo z vprašanji energetike v Sloveniji. Nesprejet NEP ima sicer zastavljeno strategijo razvoja virov energije, a se zatakne pri denarju. Kot pravi Novak, je za Slovenijo pomembno, da se določi odnos spodbud za vse tri glavne energetske cilje, in sicer za varno oskrbo z energijo, zanesljivost in primerno ceno. Sogovorniki so se strinjali, da je NEP za državo nujno potreben. Matjaž Janežič je ob tem izpostavil birokratske vidike, torej dolgotrajne postopke za umeščanje energetskih objektov v prostor, ki bi jih nujno morali skrajšati.
Simon Tot, direktor TEŠ |
Precej pozornosti so namenili TEŠ 6. Direktor TEŠ Simon Tot je na vprašanje, ali pričakovani razvoj trgovanja z emisijami kakorkoli ogroža blok 6, odgovoril, da ta zaradi emisij ogljikovega dioksida ni ogrožen. Povedal je, da je ravno nasprotno in da je realizacija projekta dobrodošla. Višja kot bo cena ogljikovega dioksida, bolj naj bi se po besedah Simona Tota in Milana Medveda blok 6 izplačal. »Blok 6 je pripravljen za novo tehnologijo in ga bo možno priklopiti na najnovejše sisteme. Premalo pozornosti namenjamo zanesljivosti in varnosti oskrbe. Ta segment se namreč kaže v zadnjem času. Kljub temu, da je instaliranih precej virov, smo še vedno odvisni od naravnih danosti in razmer v svetu,« je dejal Tot. Bloka 4 in 5 ne nameravajo obnoviti, čeprav bi to lahko koristilo kot rezerva za delovanje bloka 6, nekateri pa vidijo priložnost za izvoz te energije v Nemčijo v obdobju prehajanja na OVE, ko jo bo potrebovala.
Tudi direktor Premogovnika Velenje Milan Medved se je strinjal z idejami, da bodo v prihodnosti pomembni vsi razpoložljivi viri energije, saj vse napovedi kažejo na povečano rast energije, predvsem električne. Povedal je, da so februarske in marčevske težave v premogovniku že odpravili. Poudaril je, da premoga za blok 6 ni premalo, celo preveč ga je. »Premoga je dovolj. Splošni trendi v svetu kažejo, da se bo njegova poraba najbolj povečala in da bo imel do leta 2030 enako vlogo, kot jo ima danes nafta ali pa jo bo celo prehitel,« je poudaril. Pravi, da bi morali fosilna goriva izkoristiti kot možnost v vmesnem obdobju prehajanja na OVE. Potrdil je odkrite zaloge premoga v Prekmurju, kjer je na voljo več kot 800 milijonov ton. »Zaloge so evidentirane, dobro je, da jih hranimo za naslednje rodove.«
Med OVE je razumljivo veliko pozornosti pritegnila fotovoltaika. Direktor Borzena Karel Peter Peršolja je spomnil na stroške sheme spodbud OVE, ki se v zadnjih letih hitro povečujejo. »V 2009 so znašali 23 milijonov, leto kasneje so se podvojili, letos so blizu 100 milijonov evrov. Treba se je zavedati, da potrebujemo denar za vzdrževanje tovrstne proizvodnje. Izmed vseh OVE imajo največji delež pri pridobivanju energije hidroelektrarne, iz sončnih elektrarn je okoli 5 odstotkov energije,« je našteval. Na drugi strani je izpostavil stroške, ki jih ima shema s posameznimi OVE in izpostavil sončne elektrarne, kamor gre četrtina tega denarja. »V prvih treh mesecih letos je bilo priklopljenih 237 novih proizvodnih objektov iz OVE, od tega je 225 fotovoltaičnih elektrarn, se pravi drugih virov v Sloveniji ne izkoriščamo,« je dejal. Proizvodnja iz teh virov je zanimiva zaradi državni h subvencij, te pa plačujemo vsi s položnicami. Poudaril je, da moramo dvigniti prispevke za to shemo, saj bo sicer denarja pred koncem leta za vzdrževanje obstoječe sheme zmanjkalo.
Direktor Eko sklada Franc Beravs je na očitke o ceni sončne energije odgovoril, da so razmere v Sloveniji po njegovi oceni zadovoljive. »Glede izrabe solarne in toplotne energije se uvrščamo na 6. mesto med 27 državami. Tudi ta tehnologija ne bi doživela takšnega razmaha, če ne bi bilo subvencij, ki spodbujajo razvoj. Inštalirano površino smo podvojili na 200.000 kvadratnih metrov, vložki v obliki subvencij pa so relativno nizki,« je dejal v zagovor fotovoltaiki. Spomnil je, da je razvoj tehnologij za proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv potreboval kar 70 let, da je prišel do tržne cene. Izpostavil je še na kupovanje kotlov na biomaso, kar naj bi bilo med občani zaradi ekonomskih učinkov najbolj priljubljeno, sledijo fasade in šele nato sončni kolektorji.
Direktor EIMV Boris Žitnik je predstavil zadnje rezultate raziskave o pametnih omrežjih, ki bi jih morali nujno začeti graditi, če nameravamo povečevati OVE v omrežju. »OVE so nestanovitni, niso vedno na voljo in povečevanje njihovega deleža ima vpliv na razmere v omrežju. Če se bo tako nadaljevalo in ne bomo nadgradili omrežja, bo to postalo nestabilno,« je dejal Žitnik. Ocenili so, da bi za to v naslednjih 10 letih potrebovali 320 milijonov evrov, nadgradnja pa bi lahko bila priložnost za slovensko znanje in omogočanje poligonov za domačo industrijo. Da OVE omogočajo številne priložnosti za razvoj slovenskega gospodarstva, se je strinjal tudi predstavnik GZS Vekoslav Korošec. »Slovenija nujno potrebuje oživitev gospodarstva. 60.000 novih delovnih mest potrebujemo in treba je oživiti investicijski cikel,« je bil odločen.