Obnovljivi viri – posvet revije Varčujem z energijo

166

 

OVE: Zamujamo ključne razvojne priložnosti

Sonce, veter, voda, biomasa in geotermalna energija so domači viri energije, ki lahko omogočijo našo energetsko neodvisnost na področju ogrevanja, pridobivanja elektrike in emobilnosti. Da smo pri nas glasni z vizijami in da zaostanemo, ko gre za prakso, je bilo slišati na današnji okrogli mizi o obnovljivih virih energije (OVE) v okviru sejemskega dvojčka Energetika in Terotech-Vzdrževanje. Nov energetski zakon, ki je začel veljati marca letos, je premešal karte na področju energetike in posledično OVE. Na okrogli mizi, ki jo je pripravila revija Varčujem z energijo, so med drugim poudarili, da je sončna energija poleg energije vode in vetra v nasprotju s splošnim javnim prepričanjem med najcenejšimi obnovljivimi viri energije. Na področju lesne biomase je svoje na našem trgu naredil žled, posledice bodo verjetno vidne šele ob koncu poletja.

 

 

Z leti je energija vedno boljša, njena cena pa vedno nižja, OVE so alternativa fosilnim energentom. ”Bistvo je, da izkoristimo paleto OVE, tako vodo kot sonce, bioplin, biomaso, veterno in geotermalno energijo,” je na okrogli mizi na celjskem sejmišču izpostavil Matjaž Valenčič, samostojni energetski svetovalec. V prerezu trenutnega stanja na tem področju pri nas je izpostavil težave z dokončanjem verige hidroelektrarn na srednji Savi ter na velike ovire pri mikro hidroelektrarnah. Fotovoltaika se srečuje z upadom subvencij in posledično s padcem naložb, pri bioplinu je veliko javnega nasprotovanja, podobna težava je pri koriščenju vetra, na področju geotermalne energije premalo spoznavamo tehnologije. Kar se tiče lesa, energetski svetovalec pogreša lesno predelovalno verigo od surovine do serije izdelkov. Med drugim je še dejal, da premalo koristimo toplotne sprejemnike sončne energije …

 

 

Struktura OVE se mora spremeniti

Mojca Vendramin iz Direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor je na okrogli mizi predstavila širše vidike politik na tem področju. Nov energetski zakon vnaša v naš pravni red 10 evropskih direktiv, na ministrstvu tačas pripravljajo nacionalno energetsko strategijo, 10 let star energetski program nadomešča energetski koncept. Kot pravi Vendraminova, so spremembe namenjene tudi trgu električne energije in zagotavljanju njene konkurenčnosti, kar bo vplivalo na naše gospodarstvo. Julija pričakujejo akcijski načrt za nizkoenergijske hiše, delajo na dolgoročni strategiji prenove stavbnega fonda, začele so se razprave o obnovljivih virih energije na nivoju EU. ”Stališče Slovenije je, da podpiramo OVE, a da se cilji določijo na nacionalni ravni države. Zavedamo se koristi, ki jih prinašajo, a moramo biti previdni, skoraj 40 odstotkov površine pri nas je uvrščeno na zaščiteno območje Nature 2000,” pravi Vendraminova.

 

Hidroelektrarne in lesna biomasa imata danes 96 odstotkov med OVE. Drugi obnovljivi viri bodo do leta 2030 dosegli 35-odstotni delež med OVE. Struktura OVE se mora po njenih besedah spremeniti, to bo pomenilo tudi 60-odstotno rast alternativnih virov. V novem kohezijskem skladu je na področju trajnostne energije za energetsko sanacijo stavb namenjenih 214 milijonov evrov, za spodbujanje OVE 28 milijonov, prav toliko jih je tudi za pametna omrežja. V okviru energetske sanacije stavb je denar med drugim namenjen tudi za reševanje energetske revščine, za obnovo stavb javnega sektorja itd.

 

Zapostavljamo potenciale vetra in sonca

Zastopnik za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji Dejan Savič je izpostavil predvem vira kot sta veter in sonce, ki sta po njegovih besedah primer, kako spregledani so OVE v pripravah naših programov in ciljev. ”Slovenija brez vsake ambicije razmišlja o razvoju veterne energije. Smo na zadnjem mestu v EU po izkoriščanju vetrne energije. Zanemarjena je tudi sončna energija. Cene fotovoltaične tehnologije so padle za 70 odstotkov v zadnjih petih letih, kar pomeni, da danes potrebujemo bistveno nižje podpore, da to tehnologijo razvijamo,” pove Savič in poudari še, da s takšnim delom zapostavljamo naše potenciale.

 

 

Da se fotovoltaika prikazuje kot dežurni krivec za vse težave v slovenski energetiki in za cene energije, je povedal predsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije Robert Otorepec in dodal, da je fotovoltaika v treh letih ustvarila 2300 novih delovnih mest. Takole pravi o prihodnosti slovenske fotovoltaike: ”Smo na razpotju, ko se je treba odločiti, kako naprej. Če ne bomo takoj obudili izgradnje sončnih elektarn v Sloveniji, seveda po zmernji stopnji rasti, bomo leta 2018 ugotovili, da smo še vedno zelo dalače od izpolnitve okoljskih zavez do leta 2020. Takrat bomo tudi ugotovili, da je edina možnost za vsaj približanje tem zavezam pospešena izgradnja sončnih elektrarn. Toda do takrat bodo vsa slovenska podjetja, ki bi se lahko ukvarjala z izgradnjo elektrarn in izdelavo sestavnih delov zanje, že dolgo mrtva. Te elektrarne bodo gradili tujci po verjetno precej višjih cenah, kot bi to naredila naša podjetja.” Otorepec je poudaril še, da je sonce poleg veterne in hidro energije med najcenejšimi OVE.

 

Problemi z lesom

Stanje na področju lesne biomase je predstavila Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije. Več kot milijon kubičnih metrov lesa vključno z odpadnim lesom, letno uporabimo pri nas. Večinoma gre za uporabo v gospodinjstvih, kjer se z njim ogrevajo. Zaskrbljujoče je dejstvo, da Slovenija kljub temu da je gozdnata država, pelete uvaža. ”Zaznali smo veliko porast povpraševanja za pelete v gospodinjstvih, v letu 2011 so se pojavili kot najbolj atraktiven energent,” je povedala Krajnčeva.

 

 

Okoli devet milijonov kubikov slovenskega lesa pa je poškodoval letošnji žledolom. To bo močno vplivalo na trg z lesnimi gorivi. Krajnčeva pričakuje večjo ponudbo poškodovanega lesa listavcev, večjo samooskrbo gospodinjstev, trg z lesom slabše kakovosti v Evropi pa je trenutno zasičen. ”Mila minula zima je povzročila večje zaloge pelet, sekancev in drv. Trenutno cene lesnih goriv še ne odražajo teh problemov, padec cene je relativno majhen in je podvržen normalnim letnim nihanjem. Večje probleme pričakujemo ob koncu poletja,” je še dejala.

 

Poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan je pojasnila, da Evropa na tem področju sledi dvema ciljema: oblikovanju skupnega evropskega trga za energijo in izvajanju okoljskih energetskih politik.

 

 

Energetski svetovalec Ensvet Bojan Žnidaršič pa kar celo parcelo, na kateri postavimo hiše, vidi kot obnovljiv vir. Nekoliko provokativno je postavil to trditev, saj pravi, da bi parcelo morali tako tudi načrtovati, preden postavimo na njej stavbo. OVE pa se po njegovem mnenju začnejo pri ovoju stavbe.

Vir: Celjski sejem d. d.