»Novi Nacionalni energetski program (NEP) je potreben in dobrodošel, a potrebuje nekaj popravkov in dopolnil,« so se strinjali udeleženci Foruma o NEP, ki sta ga danes na MOS pripravila Energetika.net in Slovensko društvo daljinske energetike. Strokovnjaki s področja energetike so imeli nekaj pomislekov o izvedljivosti predlaganih scenarijev v NEP.
 |
»NEP je zelo pomemben dokument, ki bo začrtal razvoj energetike v prihodnje. V okviru programa je veliko odprtih vprašanj,« je povedal Vekoslav Korošec iz Gospodarske zbornice Slovenije. Kot ključno vprašanje si postavlja, kako bodo načrtovani objekti za dosego začrtanih ciljev financirani. »Praktično imamo zagotovljenih samo 10 odstotkov sredstev. Iskati bomo morali druge priložnosti financiranja, na primer javno-zasebno partnerstvo ali tuja vlaganja,«
Janez Kopač iz Direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo je na področju financiranja omenil leta 2009 sprejeto subvencijsko shemo za proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov, ki po njegovih besedah daje odlične rezultate. »Obseg investicij je enormen. Samo v letošnjem letu je bilo postavljenih več kot 500 fotovoltaičnih elektrarn v Sloveniji,« je pojasnil Kopač. Če želimo privabiti zasebne investitorje, je po besedah Kopača treba imeti ustrezno stimulativno okolje. »Na koncu pa sledi vprašanje, do kdaj si lahko to privoščimo. Zaenkrat s tem ni težav, bo pa v prihodnje potreben razmislek,« je še povedal Kopač.
Tudi predsednik Slovenskega društva daljinske energetike Alojz Poredoš meni, da je nujno, da se določene stvari iz NEP preverijo. »Srečati bi se morale ožje skupine strokovnjakov, da prediskutirajo posamezne segmente NEP. Koncept je dober, potrebno pa je preveriti nekatere podrobnosti,« je povedal Poredoš. Kot pravi, cilji NEP izhajajo iz splošne naravnanosti k dvigu energetske učinkovitosti in povečanju deleža obnovljivih virov energije. »Na področju izrabe lesne biomase je nujno, da jo izrabljamo tudi za proizvodnjo električne energije, preostanek pa uporabimo za ogrevanje,« je še dejal.
Martin Novšak iz GEN energija je razmišljal o uvedbi obveznic za financiranje energetskih objektov. »Objekti, kot so hidroelektrarne in jedrske elektrarne, ki danes zahtevajo veliko kapitala, le ta pa se obrača skozi dolgo obdobje, bi bili primerni za financiranje z obveznicami, ki bi jih prodajali na splošnem trgu. Te obveznice bi bile bolj zanesljive, kot so danes bančne obveznice ali celo državne obveznice,« je pojasnil Novšak. Povedal je še, da bi bilo financiranje s takimi obveznicami primerno tam, kjer obstaja garancija v fizičnem objektu. »Tako imamo samo naravna tveganja, niso pa več tržna, gospodarska ali politična. S tem so obveznice bolj zanesljive. Donosnost bi lahko bila relativno majhna,« je razložil Novšak.
Janez Kopač obljublja, da bodo mnenja strokovnjakov v javni razpravi o NEP, ki se sicer izteče 15. oktobra, upoštevana. »Mnogi od predlogov, ki smo jih slišali v Celju, se nanašajo na drobne stvari v NEP, ki jih je potrebno še izpiliti,« je pojasnil Kopač. »Na koncu se bo treba odločiti med petimi predlaganimi scenariji. To je huda odločitev, ki jo bo morala sprejeti vlada in jo zagovarjati v parlamentu,« je še povedal Kopač. O ključnih ciljih NEP Kopač pravi: »Cilj, okoli katerega sploh ni nobene diskusije, je bistveno povečanje obnovljivih virov energije v strukturi končne rabe. Izvesti moramo množico ukrepov za učinkovitejšo rabe energije. Od izbire scenarija pa je odvisno, kdaj bomo do tega cilja prišli. Daljna prihodnost, če smem uporabiti ta izraz, je vezana samo na obnovljive vire energije. Politična odločitev, ki bo morala slediti, pa je, koliko je ta daljna prihodnost res daljna,« je še povedal Kopač.
