Podjetje SunContract je danes sporočilo, da je zaradi nepovrnjenih stroškov, nastalih pri oskrbi odjemalcev v sistemu net-meteringa, vložilo tožbo proti Republiki Sloveniji. Mehanizem net-meteringa, sprva zamišljen kot spodbuda za zeleni prehod in doseganje podnebnih ciljev, se je po njihovih navedbah prelevil v breme dobaviteljev, izkrivlja trg in postavlja pod vprašaj položaj več kot 62 tisoč lastnikov sončnih elektrarn.
Prazne obljube države
»Država z nenehnim spreminjanjem pravil na eni strani ter pasivnostjo, nezainteresiranostjo in neizpolnjevanjem obljub na drugi strani ustvarja skrajno nestabilno poslovno okolje ter močno vpliva tudi na širše gospodarstvo in vse lastnike sončnih elektrarn,« je na novinarski konferenci poudaril soustanovitelj in direktor SunContract, mag. Gregor Novak.
Spomnimo:
januarja 2024 je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) dobaviteljem elektrike obljubilo, da bo uredilo financiranje net-meteringa, vendar tega ni storilo. Na pobudo SunContracta so dobavitelji prek Energetske zbornice Slovenije na ministrstvo poslali predloge za povračilo stroškov. Del zahtev je bil vključen v osnutek zakona, ki je bil v javni obravnavi februarja 2025, a je povračilo zajelo le gospodinjske odjemalce. Poleti 2025 so bili dobavitelji obveščeni, da stroškov net-meteringa ne bodo povrnili.
Direktor SunContract mag. Gregor Novak in Jernej Škoflek sta na novinarski konferenci predstavila razloge za vložitev tožbe proti Republiki Sloveniji zaradi neporavnanih stroškov net-meteringa.
Vložili tožbo proti državi
Po podatkih MOPE so skupni stroški dobaviteljev v letu 2024 dosegli 21 milijonov evrov. V letu 2025 naj bi net-metering ustvaril že med 35 in 40 milijoni evrov izgub, za leto 2026 pa ocene znašajo okoli 60 milijonov. Za SunContract to pomeni približno 2 milijona evrov v letu 2024 ter 1,3 milijona evrov v prvi polovici letošnjega leta. Takšno finančno breme onemogoča normalno poslovanje, ni trajnostno in dolgoročno ni vzdržno.
SunContract je že leta 2024 vložil pobudo za ustavno presojo in opozoril na resne posledice neukrepanja MOPE, vendar Ustavno sodišče pobude ni vsebinsko obravnavalo. Podjetje je napotilo na predhodno izčrpanje drugih pravnih sredstev, kar v Sloveniji praviloma pomeni od pet do deset let sodnih postopkov.
Zato podjetje zdaj vlaga tožbo proti državi, ki je nastanek teh stroškov sicer priznala, vendar jih iz nepojasnjenih razlogov ne povrne.
Ali država res spodbuja zeleni prehod?
Lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn nikakor niso privilegirana skupina, kot se jih želi prikazati v javnosti. V projekte so vložili lastna sredstva—po oceni SunContract približno milijardo evrov—in s tem pomembno podprli zeleni prehod ter razbremenili domači elektroenergetski sistem. Njihove elektrarne so prispevale k nižjim cenam elektrike, Sloveniji pomagale doseči ciljni delež obnovljivih virov energije iz leta 2020 in povečale delež oskrbe iz domačih virov. Za orientacijo: samooskrbne elektrarne v povprečju letno proizvedejo okoli 0,9 TWh, kar predstavlja približno 36 % proizvodnje slovenskega dela jedrske elektrarne oziroma 18 % vse proizvodnje hidroelektrarn.
Kot največji zasebni dobavitelj elektrike v Sloveniji želi SunContract sredstva usmerjati v razvoj novih energetskih storitev z jasno dodano vrednostjo za odjemalce. Zaradi nevzdržnega modela, ki ga je država s spremenjenimi pravili vsilila dobaviteljem, s 1. novembrom 2025 ne bo več nudil storitve net-metering.
Da se z enako težavo spopadajo vsi največji slovenski dobavitelji, je jasno, saj so avgusta v pismu Borzenu ponovno opozorili na problematiko letnega net-meteringa. Mnogi tudi ne sprejemajo več novih strank z net-meteringom, nekateri, ki to še omogočajo, pa so zanje spremenili pogoje, ki so precej slabši od trenutnih.
Podnebna nevtralnost: skupen cilj, skupna odgovornost
SunContract ostaja zavezan iskanju rešitev tudi v času energetskih sprememb. Vse stranke bodo dobile viške ustvarjene v letu 2025, ki jih bodo lahko koristile ali prenesle na druga odjemna mesta do konca leta 2026. Za vse je na voljo tudi posebna ugodnost: do konca leta 2026 bodo viške lahko pretvorile v popust in prihranile pri nakupu baterijskega hranilnika. To bo veljalo za vse tiste, ki so se za nadgradnjo z baterijskim hranilnikom že odločili, in za vse, ki na investicijo v baterijski hranilnik še niso pripravljeni in bodo dobavitelja iskali drugje.
Podjetje s tem jasno ne blaži le vpliva tržnih nihanj, ampak spodbuja trajnostne naložbe in dolgoročno energetsko neodvisnost svojih strank, kar bi morala v prvi vrsti početi država, da doseže svoje podnebne cilje.
Izvršna direktorica Global Solar Councila, Sonia Dunlop, je opozorila na negativne posledice nedavnih sprememb politike net-meteringa v Sloveniji. Te bi lahko prinesle še večje finančne posledice in resno načele zaupanje javnosti v državo. Zato poziva: »Resnično priporočamo, da slovenska vlada še enkrat premisli o odločitvi, da je v tem trenutku v energetskem sektorju uvedla kaznovalne spremembe politike net-meteringa.«
Komentar uredništva Varčujem z energijo
Slovenska država že vrsto let spodbuja gospodinjstva in podjetja k naložbam v sončne elektrarne. Ljudje so lastna sredstva – pogosto življenjske prihranke – vložili v projekte, ki naj bi podprli zeleni prehod in zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv. Danes pa se izkazuje, da prav država s svojo nedoslednostjo in spreminjanjem pravil ustvarja negotovost, ki ogroža tako dobavitelje kot več kot 62 tisoč lastnikov samooskrbnih elektrarn.
Država je najprej obljubila ureditev financiranja net-meteringa, potem pa na obljube pozabila. Rezultat je, da dobavitelji iščejo pravico na sodišču, uporabniki pa izgubljajo zaupanje – ne le v zeleni prehod in energetsko politiko, ampak tudi v verodostojnost države.
Da bodo ljudje verjeli v zeleni prehod, morajo biti pravila jasna, stabilna in poštena. Brez jasnih pravil in izpolnjenih obljub ne more biti niti stabilnega trga elektrike niti zaupanja javnosti. Namesto da bi bila Slovenija zgled v energetski tranziciji, tvega, da postane primer nestabilnega okolja, kjer dolgoročne naložbe niso varne.
