Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice. Na razpolago je izdelek, ki nam omogoča, da tudi sami vgradimo svoj zbiralnik deževnice, kar do sedaj ni bilo možno.
|
Zalogo 1500 l deževnice si lahko naredimo kar sami |
Vkop je prava rešitev
Voda je, takoj za zrakom, najpomembnejši element, ki omogoča rast ali preživetje živih organizmov. Zaloga vode je vedno pomembna, saj ni nujno, da jo bomo rabili samo za zalivanje. Zato je podzemni rezervoar edina prava rešitev, ker voda v njem ostane kvalitetna, rast alg in drugih mikroorganizmov pa zaradi teme in hladu ni možna. Nadzemni zalogovniki se z vkopanimi ne morejo primerjati, saj zadostuje en sam drevesni list, da narava pokaže kaj zna in vsebino v nekaj dneh spremeni v zanimivo biološko godljo. Torej bomo kopali.
Lopata in nekaj telovadbe
Za nov in samo 80 kg težak rezervoar lahko plitev izkop naredimo kar sami. Če bomo kopali globlje kot je nujno, bomo z vsakim centimetrom globine zmanjšali vpliv okolja na kvaliteto vode. Rezervoar je visok 110 cm, zato je priporočena globina izkopa vsaj kakšnih 10 cm globlje. Dno poravnamo, odstranimo večje kamne in potisnemo zalogovnik v izkop. Sedaj si lahko vzamemo minuto časa, da pomahamo vsem sosedom, ki oprezajo skozi žive meje. Nato na odprtino nataknemo vrtljiv nastavek, vanj pa položimo še košari podoben filter. Po zasipavanju posejemo travo in v kratkem ne bomo mogli več ugotoviti, kje se zadeva nahaja. Rezervoar je dolg 2,1 m in širok 1,3 m, prostornina 1500 litrov pa bo zadostovala za premostitev naslednje suše.
Res dobra ideja
Velike rezervoarje lahko vkopljemo le s pomočjo gradbenih strojev, ki med izkopom razrijejo tudi vse drugo. Zato je novi rezervoar tako dobra ideja. Je dovolj lahek, da ga sami premikamo in dovolj ploščat, da potrebujemo samo manjši izkop. Rezervoarji so izdelani s postopkom računalniško vodenega rotacijskega litja, zato so vse stene enakomerno debele, trdnost pa visoka.
Podobni članki
