Slovenci se radi ogrevamo z lesom

Ogrevanje z lesom je v Sloveniji še vedno zelo razširjeno, vendar danes pomeni precej več kot zgolj nalaganje polen v klasičen kotel. Sodobne naprave omogočajo nadzorovano zgorevanje, visoke izkoristke in občutno manj emisij, ob dobro zasnovanem sistemu pa tudi precej več udobja.

Na končni rezultat ne vpliva le kakovost kotla. Veliko naredijo tudi pravilno dimenzioniran hranilnik toplote, dovolj suha drva in ustrezno upravljanje sistema. O napakah pri kurjenju, izbiri primerne naprave in tem, zakaj je način zgorevanja tako pomemben, smo se pogovarjali z energetskim svetovalcem Matjažem Valenčičem.

Če izbirate nov sistem ogrevanja, je zato smiselno pogledati širše: koliko stane začetna naložba, koliko dela zahteva posamezen energent, kako preprosto je upravljanje in kakšni bodo stroški skozi leta.

Pri sodobnem ogrevanju z lesom uplinjevalni kotel na polena deluje skupaj s hranilnikom toplote in regulacijo, kar omogoča učinkovitejše zgorevanje, boljši izkoristek in udobnejše ogrevanje.

Kako napredno je danes ogrevanje z lesom?

Največji tehnološki preskok je v načinu zgorevanja. Pri sodobnem uplinjevalnem kotlu les ne gori nekontrolirano po celotnem kurišču. Najprej se segreva in uplinja, nastali lesni plin pa nato zgori v ločeni zgorevalni komori ob natančno odmerjenem dovodu zraka.

Naprednejši kotli imajo ventilator, elektronsko regulacijo in pogosto tudi lambda sondo. Ta spremlja kakovost zgorevanja in regulatorju omogoča sprotno prilagajanje količine primarnega in sekundarnega zraka. Iz enake količine drv je zato mogoče dobiti več uporabne toplote, hkrati pa nastaja manj produktov nepopolnega zgorevanja.

Pri sodobnem kotlu na polena ima zelo pomembno vlogo tudi hranilnik toplote. Kotel lahko deluje v območju, kjer zgorevanje poteka najučinkoviteje, presežna toplota pa se shrani in uporabi pozneje. Tako ognja ni treba dušiti samo zato, ker hiša v nekem trenutku potrebuje manj toplote.

Podrobneje smo sodobne rešitve, stroške in način uporabe predstavili v vodniku ogrevanje s poleni.

Kakšen kotel na drva izbrati?

Energetski svetovalec Matjaž Valenčič daje pri ogrevanju s poleni prednost sodobnim uplinjevalnim kotlom pred starejšimi kotli s pregorevanjem oziroma zgornjim odgorevanjem.

Razlika je predvsem v tem, kako poteka zgorevanje. Pri klasičnem kurišču lahko večji del naloženih drv gori hkrati. Ko regulacija zaradi manjše potrebe po toploti začne omejevati dovod zraka, v kurišču hitro začne primanjkovati kisika. Del gorljivih plinov zato ne zgori, posledice pa so slabši izkoristek, več emisij, saje in katranske obloge.

Pri uplinjevalnem kotlu je proces veliko bolje nadzorovan. Primarni zrak sodeluje pri uplinjevanju lesa, sekundarni pa pri zgorevanju nastalih plinov. Hranilnik toplote omogoči, da kotel dalj časa deluje v ugodnih pogojih in proizvedene toplote ni treba sproti porabiti.

Več o sodobnih modelih, izkoristkih, cenah in subvencijah najdete v članku peč na drva, delovanje uplinjevalne tehnologije pa je podrobneje prikazano v članku uplinjevalni kotel na drva.

Energetski svetovalec Matjaž Valenčič v članku pojasnjuje, kako pravilno kuriti z lesom, zakaj so sodobni uplinjevalni kotli učinkovitejši in katere napake pri ogrevanju z drvmi so najpogostejše.

Kaj pri kurjenju z drvmi najpogosteje delamo narobe?

Valenčič kot osnovo za dobro zgorevanje izpostavlja tri stvari: ustrezno kurilno napravo, suha drva primerne velikosti in upoštevanje navodil proizvajalca.

Pri starejših kotlih je pogosta napaka, da uporabnik naloži večjo količino drv, nato pa zaradi previsoke temperature zmanjša dovod zraka. Ogenj sicer gori počasneje, vendar je zaradi pomanjkanja kisika zgorevanje slabše. Del energije iz lesa ostane neizkoriščen, poveča pa se nastajanje ogljikovega monoksida, prašnih delcev in drugih produktov nepopolnega zgorevanja.

Pri takšnih kuriščih lahko razmere nekoliko izboljšamo z nalaganjem manjših količin drv in zadostnim dovodom zraka. Dolgoročno pa je precej boljša rešitev sodobna kurilna naprava s hranilnikom toplote.

Temen ali izrazito gost dim iz dimnika, veliko saj ter katranske obloge v kotlu, dimovodni cevi ali dimniku so jasen znak, da zgorevanje ni dobro.

Kako suha morajo biti drva?

Pri ogrevanju z lesom je kakovost goriva skoraj tako pomembna kot kakovost kotla. Mokra drva porabijo velik del sproščene energije za segrevanje in izhlapevanje vode. Temperatura v kurišču je zato nižja, poraba lesa večja, zgorevanje pa slabše.

Pri naravnem lesu, ki se uporablja v malih kurilnih napravah, mora biti delež vode praviloma manjši od 20 %, razen če proizvajalec naprave izrecno dopušča gorivo z večjo vsebnostjo vode. Zahteve podrobneje določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.

Vlažnost je mogoče precej preprosto preveriti z merilnikom vlage v lesu. Meritev je najbolje opraviti na sveže razcepljeni notranji površini polena, saj je zunanja plast lahko precej bolj suha kot sredica.

Kako dolgo se morajo drva sušiti, je odvisno od vrste lesa, debeline polen in načina skladiščenja. Smreka in topol se lahko v dobrih razmerah posušita približno v letu dni, bukev in jesen praviloma potrebujeta okoli dve leti, hrast pa pogosto še dlje. Drva naj bodo razcepljena, zaščitena pred dežjem in zložena tako, da med njimi kroži zrak.

Kako deluje uplinjevanje lesa?

Valenčič pojasnjuje, da pri sodobnem uplinjevalnem kotlu zgorevanje poteka v več stopnjah. V nalagalni komori se les najprej segreva, suši in razkraja. Pri tem nastajajo gorljivi lesni plini, ki nato prehajajo v ločeno zgorevalno komoro.

Tam ob dodatku sekundarnega zraka zgorijo pri visoki temperaturi. Ventilator ter regulacija primarnega in sekundarnega zraka skrbita, da je proces čim bolj stabilen in da ima ogenj dovolj kisika.

Pri bolje opremljenih napravah lambda sonda stalno spremlja zgorevanje in regulatorju sporoča, ali je treba količino zraka prilagoditi. Ogrevanje s poleni je zato danes precej bolj nadzorovano in avtomatizirano, kot je bilo pri klasičnih kotlih.

Polena, peleti ali toplotna črpalka?

Najcenejše gorivo še ne pomeni nujno tudi najcenejšega ogrevanja. Pri primerjavi je treba upoštevati začetno investicijo, porabo hiše, razpoložljiv prostor, zahtevano stopnjo udobja in tudi to, koliko časa je uporabnik pripravljen nameniti kurjenju.

Polena so posebej zanimiva za gospodinjstva z lastnim gozdom ali ugodnim lokalnim virom lesa. V zameno za nižji strošek goriva pa je treba računati na pripravo drv, nalaganje in čiščenje.

Peč na pelete uporablja prav tako lesno biomaso, vendar omogoča avtomatsko doziranje goriva, samodejni vžig in precej manj ročnega dela. Ker se cena goriva skozi čas spreminja, na portalu redno spremljamo tudi cene peletov.

Toplotna črpalka je z vidika uporabnika skoraj povsem avtomatska rešitev. Ne zahteva skladiščenja goriva in rednega nalaganja, vendar je treba pri izbiri upoštevati toplotne potrebe stavbe, obstoječa ogrevala in pravilno dimenzioniranje naprave.

V nekaterih hišah se dobro obnese tudi kombinacija virov, na primer toplotna črpalka za večji del ogrevalne sezone in kotel na polena kot dodatni vir v hladnejših dneh.

Od česa je odvisen strošek ogrevanja z lesom?

Stroška ogrevanja ni mogoče pošteno oceniti samo po ceni kubičnega metra drv ali tone peletov. Enako pomembni so energijska vrednost goriva, izkoristek kurilne naprave, toplotne potrebe hiše, stroški vzdrževanja in začetna investicija.

Razmerja med posameznimi viri se skozi leto spreminjajo, zato je pred zamenjavo sistema smiselno preveriti aktualne cene energentov, kjer primerjamo stroške drv, peletov, elektrike, zemeljskega plina in kurilnega olja.

Za širšo primerjavo različnih tehnologij ogrevanja lahko uporabite tudi kalkulator Oceni prihranek energije.

Kaj danes zahteva zakonodaja za kotle na drva?

Pri nakupu novega kotla ni dovolj pogledati samo njegove moči in cene. Za nove kotle na trdno gorivo veljajo evropske zahteve okoljsko primerne zasnove oziroma Ecodesign, ki določajo minimalno sezonsko energijsko učinkovitost in največje dovoljene emisije.

Zahteve Ecodesign za kotle na trdno gorivo se uporabljajo od 1. januarja 2020. Za kotle z nazivno močjo do 20 kW mora sezonska energijska učinkovitost ogrevanja znašati najmanj 75 %, za kotle z močjo nad 20 kW pa najmanj 77 %. Predpisane so tudi mejne vrednosti emisij prašnih delcev, organskih plinastih spojin, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov.

Kupec naj zato pred nakupom preveri tehnično dokumentacijo, podatke o učinkovitosti in emisijah ter vrsto goriva, za katero je kotel preizkušen in certificiran.

Kakšno vlogo ima dimnikar?

Dimnikar ni pomemben samo zaradi čiščenja dimnika. Pri pregledih preverja tudi stanje kurilne naprave in dimovodov ter morebitne pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na varnost ali pravilno delovanje sistema.

Valenčič posebej opozarja na saje in katranske obloge, saj pogosto kažejo na neustrezno zgorevanje. Še resneje je treba obravnavati okoliščine, pri katerih obstaja nevarnost dimniškega požara ali zastrupitve z ogljikovim monoksidom.

Po trenutno veljavni ureditvi se meritve emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah na trdna goriva po novem sistemu začnejo izvajati 1. novembra 2029. Za obstoječe naprave so nato določeni prehodni roki glede na njihovo starost. Aktualna pravila določa Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah z njenimi spremembami.

Kaj je EviDim?

Podatki o malih kurilnih napravah in opravljenih dimnikarskih storitvah se zbirajo v državni elektronski evidenci EviDim. V njej so podatki o vrsti, moči in gorivu kurilnih naprav ter o opravljenih dimnikarskih storitvah.

Takšna evidenca omogoča precej boljši pregled nad starostjo in strukturo kurilnih naprav v Sloveniji. Država lahko na tej podlagi lažje ocenjuje, kje je največ zastarelih kurišč in kje bi bili ukrepi za zmanjševanje emisij najbolj smiselni. Več informacij o evidenci objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Ali je za novi kotel na drva mogoče dobiti subvencijo?

Za sodobne kotle na lesno biomaso so ob izpolnjevanju pogojev javnega poziva na voljo nepovratne finančne spodbude Eko sklada.

Pri prvi vgradnji oziroma kadar novi kotel ne zamenjuje stare kurilne naprave, ki je zagotavljala toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe, lahko spodbuda znaša do 20 % priznanih stroškov oziroma največ 2.000 evrov. Če novi kotel na lesno biomaso zamenja staro kurilno napravo, ki je zagotavljala toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe, lahko spodbuda znaša do 50 % priznanih stroškov oziroma največ 5.000 evrov.

Ker se javni pozivi in pogoji spreminjajo, je pred naložbo najbolje preveriti naš sproti posodobljen pregled Eko sklad subvencije.

Je ogrevanje z lesom dobra izbira?

Za gospodinjstvo z dostopom do kakovostnih drv je ogrevanje z lesom še vedno lahko zelo gospodarna rešitev. Posebej zanimivo je tam, kjer imajo lastniki svoj gozd ali ugoden lokalni vir lesa in jih nekaj dodatnega dela pri pripravi in nalaganju drv ne moti.

Največja razlika pa se pokaže pri načinu zgorevanja. Sodoben uplinjevalni kotel, pravilno izbran hranilnik toplote, dovolj suh les in dobro nastavljen sistem omogočijo, da iz iste količine drv pridobimo več uporabne toplote kot pri zastarelem kotlu, kjer se ogenj pogosto uravnava predvsem z zapiranjem dovoda zraka.

Zato pri menjavi ogrevanja ne glejte samo cene kotla. Primerjajte celotno investicijo, stroške energenta, količino dela, prostor za gorivo, možnosti subvencije in potrebe svoje hiše. Šele nato se pokaže, ali so za konkreten objekt bolj smiselna polena, peleti, toplotna črpalka ali kombinacija več virov energije.