Mednarodna agencija za energijo (IEA) ni podnebni pogajalec, a kot pravi njen izvršni direktor Nobuo Tanaka, vlade za decembrski podnebni vrh v Københavnu potrebujejo natančne podatke. Zato je IEA pohitela s poročilom o svetovnih energetskih razmerah in pripravila priporočila, kako zmanjšati emisije na vzdržno raven. Poimenovala jih je scenarij 450. Zaupa namreč strokovnjakom, da je velika verjetnost da bi toliko delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev zraka še omejilo globalno segrevanje na dve stopinji Celzija.
Ustavitev naložb zaradi krize je priložnost, da bodo nove naložbe v energetiko izkoristile najboljše razpoložljive tehnologije na področjih, ki jih bo osvetlil podnebni vrh, če bodo zaveze sodelujočih držav seveda dovolj resne. Po drugi strani je ustavitev naložb nevarnost, saj je ogrožena varnost dobav po izhodu iz krize, kar bi povzročilo dvig cen energije in celo oteževalo okrevanje.
Zlasti negotova je usoda plina. V krizi se je poraba zmanjšala, naložbe v plinovodno infrastrukturo pa niso ustavljene. Po načrtih se bo poraba plina v prihodnjih letih precej povečala, zlasti zaradi zamenjave premoga in nafte. Dlje v prihodnosti pa bi se lahko spet zmanjšala. Razlog za to bodo zahteve za zmanjšanje porabe elektrike, poleg tega bo, podobno kot premog, tudi plin moral večji del prostora prepustiti obnovljivim virom energije in, po mnenju IEA, jedrski energiji.
Po sedanji poti, brez dodatnih ukrepov, bi se poraba energije na svetu do leta 2030 na leto povečala za 1,5 odstotka. Izraženo v nafti – s sedanjih 12.000 na 16.800 milijonov ton. Najbolj bi se povečala poraba premoga, nato plina in nafte. Za zadovoljitev potreb bi morali v tem času za naložbe nameniti 26 bilijonov dolarjev oziroma 1,1 bilijona dolarjev na leto. Od tega bi šla več kot polovica za naložbe v elektrarne.
Tako bi se svetovne emisije ogljikovega dioksida z 20,9 gigatone leta
Za varnejšo prihodnost IEA predlaga scenarij 450, za katerega pa je nujen širši mednarodni dogovor in pomoč razvitih držav državam v razvoju. Najbolj se IEA zanaša na prihranke energije oziroma energetsko učinkovitost. S takimi naložbami v stavbah, industriji in prometu, ki imajo povrhu kratke roke vračanja, na dolgi rok pa so celo neto prihranek, bi lahko dosegli več kot polovico potrebnega zmanjšanja emisij. Dekarbonizacija energetike je drugi pomemben korak. Zajemanje in shranjevanje ogljika je ob tem manjši del zmanjšanja.
Za promet IEA napoveduje zmanjšanje porabe nafte za 12 milijonov sodčkov na dan do leta 2030. Takrat naj bi po scenariju 450 prodaja avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem imela le še 40-odstotni delež, hibridna in električna vozila pa bi si vzela po 30 odstotkov trga.
Taka pot bi stala še 10,5 bilijona dolarjev več kot scenarij brez ukrepov, od tega bi kar 4,7 bilijona morali vložiti v promet, 2,5 bilijona v stavbe, 1,7 bilijona v elektrarne, 1,1 bilijona v industrijo in 0,4 bilijona dolarjev v proizvodnjo biogoriv druge generacije. V IEA opozarjajo, da bi tri četrtine tega denarja morali vložiti še pred letom 2020. Kar 40 odstotkov naložb naj bi ob tem opravila gospodinjstva.
Stroški varovanja planeta se zdijo ogromni, vendar IEA opozarja, da bi pri stroških za energijo v prometu, stavbah in gospodarstvu med letoma
Slovenija je po ugotovitvah Evropske okoljske agencije (EEA) še globoko na poti povečevanja emisij in težav. Že zaveze kjotskega protokola bo izpolnila z nakupom dodatnih emisijskih kuponov. To jo bo stalo 80 milijonov evrov.
Slabo izpolnjujemo tudi zaveze, ki nam jih šele bodo zaračunali. Po energetsko podnebnem paketu bi morala Slovenija delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije do leta 2020 povečati na 25 odstotkov. EEA pa ugotavlja, da se je delež obnovljivih virov energije v Sloveniji od leta 1990 do leta 2007 celo zmanjšal. Za zdaj nežno priporočilo je, da bi se morala Slovenija potruditi in ta trend obrniti.
Tega glede na načrte in dogovore sama nikakor ne bo storila. Več kot 90 odstotkov moči novih elektrarn zagotavljajo fosilna goriva in uran. Zato obnovljivi viri ne bodo predstavljali niti goriva za morebitno široko uporabo električnih avtomobilov.
