Stroški ogrevanja bodo v prihajajoči kurilni sezoni nižji, kot so bili v prejšnji, vendar se bodo skozi vso ogrevalno sezono povečevali
Še kakšen teden, in večina občanov bo začela razmišljati o sistemu ogrevanja, ki ga uporablja. Zlasti zato, ker je to eden od večjih stroškov, ki v zimskem času precej obremenjuje gospodinjstva. To je tudi čas, ko se prikrade vprašanje, ali ne bi bilo mogoče ogrevanja poceniti, kar je za to kurilno sezono prepozno, za spremembe v prihodnji pa nič prezgodaj. Razmere na trgu energentov so sicer nekoliko negotove, pravi Aleš Šaver iz Eco Consultinga, a prevladuje prepričanje, da se bodo cene fosilnih goriv povečevale.
»Razmere na trgu energentov so se zaradi finančne krize in posledično nižje cene nafte precej spremenile. V začetku letošnjega leta je kurilno olje doseglo najnižjo vrednost v zadnjih treh letih, in sicer 0,47 evra za liter. Od takrat se cena tega energenta povečuje in se je zdaj ustavila pri 0,579 evra za liter. Povečevanje cene kurilnega olja se bo verjetno nadaljevalo tudi v letošnji kurilni sezoni,« pravi Aleš Šaver.
Spodbuda uporabi obnovljivih virov
Podobno velja za zemeljski plin, ki sledi ceni nafte s polletnim zamikom. Cenil se je vse poletje in najnižjo vrednost dosegel v začetku septembra. V Ljubljani je bil 0,3342, v Mariboru pa 0,38574 evra na kubični meter. »Zaradi večje zanesljivosti napovedi cen pri plinu je treba pričakovati, da se bo cena plina v letošnji kurilni sezoni zvišala od 10 do 20 odstotkov,« dodaja Šaver. Tam, kjer je zgrajeno omrežje daljinskega ogrevanja oziroma zemeljskega plina, po njegovem
uporaba drugih energentov ni smiselna. Poudarja pa, da je smiselna naložba v dražje, a učinkovitejše kondenzacijske kotle.
Kljub temu napoveduje, da bodo stroški ogrevanja v prihajajoči kurilni sezoni nižji, kot so bili v prejšnji. »A dejstvo je, da se bodo stroški ogrevanja skozi vso ogrevalno sezono povečevali. Dolgoročno lahko pričakujemo zmerno povečanje cen energentov, ki temeljijo na fosilnih gorivih, ob tem pa so na podlagi državnih spodbud čedalje bolj konkurenčne tehnologije, ki uporabljajo obnovljive vire energije.
Država namreč dejavno spodbuja uporabo obnovljivih virov. Na voljo je več mehanizmov, ki obnovljive vire naredijo konkurenčnejše. Za fizične osebe so na voljo nepovratna sredstva v višini 20 odstotkov naložbe za vgradnjo solarnih kolektorjev, kotlov na lesno biomaso, energetsko sanacijo objektov in za gradnjo energetsko učinkovitih hiš,« opozarja Šaver.
Poleg tega so pri evropskem kohezijskem skladu za prenovo večjih kotlovnic na lesno biomaso na voljo nepovratna sredstva v višini do 50 odstotkov. Pripravlja pa se še več ukrepov, ki bodo financirani pretežno iz evropskih sredstev. Poleg spodbud v obnovljive vire energije bodo na voljo tudi sredstva za povečanje energetske učinkovitosti stavb.
Denar tudi iz evropskih skladov
Za prihodnji dve leti je zgolj iz evropskega kohezijskega sklada za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije na voljo 160 milijonov evrov, precej denarja bo tudi za okoljsko prenovo kmetijstva. Šaver ocenjuje, da bo na voljo od 400 do 500 milijonov evrov. Precej denarja bo mogoče dobiti tudi za izkoriščanje geotermalne energije. Na delež 400 milijonov evrov velikega razvojnega kolača računajo tudi v Prekmurju.
Dolgoročnejših napovedi o stroških ogrevanja nihče ne tvega. Najverjetneje je, da se bodo cene energentov v prihodnjih letih povečevale, vlaganje v izolacijo stavb in ogrevalne sisteme z obnovljivimi viri energije pa bo postalo cenejše. Okoljevarstveniki pravijo, da je denarja dovolj, programi so tudi pripravljeni, treba je le začeti delati.
