V sodobnih družbah stavbe porabijo približno 40 odstotkov vse energije, pretežno za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Učinkovitejša poraba energije v stavbah bi tako lahko bistveno vplivala na celotne emisije zlasti razvitih in hitro se razvijajočih držav. Primeri kažejo, da bi gradnja nizkoenergijskih stavb, pa tudi energetska prenova potratnih stavb prinesla nova delovna mesta ob srednjeročnih prihrankih, ne nazadnje pa tudi večjo kakovost bivanja.
V danski nizkoenergijski soseski, južnem Stenløseju, 30 kilometrov od prestolnice Københavna, je po odločitvi lokalnih oblasti mogoče graditi le stanovanjske stavbe, ki porabijo najmanj 50 odstotkov manj energije, kot je predvideno v standardih za sodobno gradnjo. Ti so, mimogrede, eni najstrožjih na svetu in tako precej strožji tudi od slovenskih. V soseski je zdaj 350 hiš, na koncu pa jih bo 750, saj občina nima težav s prodajo zemljišč. Da je nizkoenergijska gradnja ob upoštevanju prihodnjih prihrankov smotrna tudi finančno, dokazuje to, da so v soseski najbolj varčni temni bloki s socialnimi stanovanji. Občina je namreč strogo nadzorovana pri porabi javnega denarja. Še več, kot pravijo, z nizkoenergijsko tehnologijo socialno ogrožena gospodinjstva ščitijo pred energijsko revščino. Ne nazadnje, energetsko varčen je tudi vrtec.
Bo Anderson z družino s svojo varčno hišo prihrani polovico energije. »V novi hiši resnično uživamo. Imamo krasno notranjo klimo, povsem brez prepiha. Za povrh je naš račun za energijo zelo nizek, saj imamo učinkovito izolacijo, trojno zastekljena okna in sodoben prezračevalni sistem, ki uravnava tudi vlažnost zraka v hiši,« je dejal Anderson.
Večino lastnikov hiš po svetu najprej zanimajo stroški gradnje ali obnove, pozabljajo pa na to, da bo hiša stala še 100 ali več let in pri tem porabljala energijo, ki tudi nekaj stane. »Dodatni stroški ustrezne izolacije, dobre zasteklitve in učinkovitih naprav niso več tako visoki, zaradi večje uporabe pa se še znižujejo. V življenjski dobi stavbe se bodo večkratno vrnili. Danes imamo tehnologije za prihranek 75 odstotkov energije za ogrevanje, ki bi jo potrebovali v novi standardni danski hiši. Zakaj bi torej čakali? Vsak hiša, ki ni zgrajena ali obnovljena po najboljših praksah, je izgubljena priložnost,« meni Jan Poulsen, podnebni in energetski svetovalec občine Egedal, kamor spada tudi Stenløse.
Jens Laustsen iz Mednarodne agencije za energijo (IEA) gre še dlje. Povedal je, da bi lahko pozive medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) po 80-odstotnem zmanjšanju emisij v razvitih državah do sredine stoletja precej preprosto upoštevali. »Učinkovita raba energije je ključ do nizkoogljične družbe. Porabo energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in ogrevanje vode v stavbah bi lahko na svetovni ravni zmanjšali za 75 odstotkov. Tako bi izpolnili 54 odstotkov poziva IPCC. Dodatnih 23 odstotkov bi dobili z obnovljivo energijo, še 23 odstotkov pa z intenzivnejšo uporabo jedrske energije ter zajemanjem in skladiščenjem ogljikovega dioksida,« pravi Laustsen.
Dodaja, da naložbe v učinkovito rabo energije v stavbah niso le stroškovno učinkovite, večina jih je bolj dobičkonosnih od pokojninskih shem, v katere prostovoljno vlagamo. »Za te izboljšave je treba prenoviti vse stare stavbe, nove stavbe pa bi morale biti take, da bi jih že majhna sončna elektrarna na strehi spremenila v nevtralne, ali še bolje, v neto proizvajalke energije,« predstavlja Laustsen poziv IEA. »Uporabniki zmagajo, ker zmanjšajo stroške za goriva in povečajo udobje doma. Gospodarstvo zmaga, saj energetska učinkovitost ustvarja milijone delovnih mest. Vlade zmagajo, ker so cilji podnebne politike potem veliko laže dosegljivi, energetska oskrba je bolj varna, gospodarstvo je živahnejše, brezposelnost manjša, manj je tudi zdravstvenih stroškov. Mnoge vlade se morajo zdaj odločiti o velikanskih naložbah v energetske objekte. Veliko od teh naložb bi lahko opustili, če bi imele stavbe manjše izgube energije,« pravi Laustsen.
V Sloveniji zdaj nastaja nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures). Predvidoma bo uveljavljen sredi prihodnjega leta. Nobena od občin, ki ravno zdaj dokončujejo prostorske načrte, v njih ni predvidela kakšnega nizkoenergijskega naselja. Pravzaprav v Sloveniji niti niso v navadi podobne ponudbe občin, ko bi denimo odkupile večje zemljišče, ga opremile z vso infrastrukturo in ga nato prodale za ustrezno višjo ceno.
Vir: http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Delo+FT
