Od žarnic do varčnih sijalk

Gospodinjstvo v EU bo z zamenjavo navadnih in potratnih žarnic z varčnejšimi sijalkami za elektriko privarčevalo 50 evrov na leto Gospodinjstva v EU bodo morala zaradi direktive EU navadne žarnice z volframovo žarilno nitko izumitelja Thomas Edisona, ki so v rabi že 130 let, zamenjati z učinkovitejšimi, kot so varčne, halogenske ali LED-žarnice. Te so dražje, vendar trajajo od pet- do šestkrat dlje, porabijo od 65 do 80 odstotkov manj energije od zastarelih navadnih in kar 95 odstotkov varčne sijalke je mogoče reciklirati. Klasična žarnica le pet odstotkov električne ene …

Gospodinjstvo v EU bo z zamenjavo navadnih in potratnih žarnic z varčnejšimi sijalkami za elektriko privarčevalo 50 evrov na leto

 

Gospodinjstva v EU bodo morala zaradi direktive EU navadne žarnice z volframovo žarilno nitko izumitelja Thomas Edisona, ki so v rabi že 130 let, zamenjati z učinkovitejšimi, kot so varčne, halogenske ali LED-žarnice. Te so dražje, vendar trajajo od pet- do šestkrat dlje, porabijo od 65 do 80 odstotkov manj energije od zastarelih navadnih in kar 95 odstotkov varčne sijalke je mogoče reciklirati. Klasična žarnica le pet odstotkov električne energije spremeni v svetlobo, preostalo pa se sprosti v obliki toplote.

 

S septembrom naj bi postopoma s trga najprej umaknili najbolj potratne žarnice z močjo 100 vatov ali več, do prihodnjega leta naj bi prepovedali žarnice za 40 vatov ali več, od septembra 2012 pa vse navadne žarnice do vključno moči 25 vatov. Pozneje, do leta 2016, naj bi v EU prepovedali tudi energijsko manj učinkovite halogenske žarnice razreda C. To ne bo veljalo za posebne žarnice, kot so infrardeče, žarnice za hladilnike, semaforje ter reflektorje. Navadne žarnice zdaj uporablja še 85 odstotkov gospodinjstev v EU.

Sijalke nadomeščajo navadne žarnice

 

Po izračunih bo povprečno gospodinjstvo v EU z zamenjavo navadnih žarnic za varčnejše za elektriko privarčevalo 50 evrov na leto. Po navedbah proizvajalcev žarnic bomo v vsej EU s prehodom na varčnejše žarnice privarčevali okoli sedem milijard evrov na leto. V Sloveniji bo treba zaradi uredbe EU zamenjati sedem milijonov žarnic s sijalkami, s čimer bomo po ocenah prihranili okoli 350 gigavatnih ur elektrike, kar je približno toliko, kot je letna proizvodnja električne energije savskih elektrarn ali 330 GWh. Z ukinitvijo navadnih žarnic bodo samo v Nemčiji zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za približno tri milijone ton na leto, v vsej EU pa za več kot 16 milijonov ton.

 

Varčne sijalke pa so tudi pomanjkljive, ker so dražje od žarnic in ker za svoje delovanje porabijo zelo majhno količino živega srebra, zaradi katerega je pomembno, da se, ko prenehajo delovati, vrnejo v trgovino ali odložijo v posebej za to namenjene zbiralnike. Na to bo opozarjala akcija Sijalke ločuj in naravo varuj, ki jo vodi podjetje Zeos. V sijalkah je namreč okoli tri miligrame živega srebra, kar naj bi bilo stokrat manj, kot ga je v zobnih zalivkah, zato naj ne bi bile škodljive zdravju.

 

Kljub temu skeptiki opozarjajo, da je proizvodnja sijalk še vedno ekološko vprašljiva in draga. Poleg tega so zaradi močnejšega električnega in magnetnega polja, ki ga sijalke ustvarjajo, morda zdravju škodljive. Zato menda ne sodi na pisalno mizo ali nočno omarico. Poleg tega so znana že tudi opozorila, da svetilke lahko povzročajo glavobol in slabo vplivajo na oči, ker svetloba lahko migeta in ne gori enakomerno.

 

Pozorno pri uporabi sijalke

 

Potrošniki bodo morali biti pazljivi pri izbiri sijalke, predvsem pri njeni barvi. Tiste, ki oddajajo več modre svetlobe, na primer niso primerne za uporabo v dnevnih prostorih. Cenejše varčne sijalke so običajno tudi slabše. Lani jih je bilo v Sloveniji prodanih več kot pet milijonov.

 

Če se sijalka razbije, je treba z njo ravnati tako kot z živosrebrnimi termometri. Najbolje jo je pospraviti v kakšno posodo (na primer kozarec za vlaganje), ki jo je mogoče zapreti, in nato odložiti v za to primerne zabojnike. Pomanjkljivost sijalke je tudi v tem, da je njena življenjska doba (zdržala naj bi tudi 10.000-krat več kot navadna žarnica) odvisna od številka vklopov (zato jo ne priporočajo pri senzorskih svetilkah) in zlasti temperature v prostoru. Svetilne cevi v sijalkah naj bi optimalo delovale le pri višjih temperaturah.

 

Letos si je družba Zeos, ki zbira odpadno električno in elektronsko opremo in jo v skladu s slovenskimi in evropskimi uredbami obdeluje doma in v tujini, zastavila cilj, da zbere in reciklira 75 ton odpadnih sijalk, kar je približno petina sijalk, ki so bile prodane pred šestimi leti, kolikor je njihova povprečna življenjska doba. Leta 2007 so zbrali 52 ton sijalk, lani 68 ton, v prvih šestih letošnjih mesecih pa so zbrali 80 odstotkov več odpadnih sijalk kot v enakem obdobju lani.


Vir: http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Delo+FT

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI