Marko Višnar: Bioplinarne niso v interesu kmetov, temveč industrije, za državo pa so slaba naložba, saj so konkurenca prehrani ljudi
Ljubljana – Bioplinarna Petač v Zgornjih Pirničah pri Medvodah je nelegalna gradnja (namesto hiše, kmetije in manjše bioplinarne je tam zrasel zahteven energetski objekt), zato je ljubljanska upravna enota (izpostava Šiška) zavrnila vlogo investitorja za spremembo gradbenega dovoljenja. Ali bo treba bioplinsko elektrarno, postavljeno le streljaj od najbližje stanovanjske hiše in pod daljnovodom, porušiti, bo odločal inšpektorat za okolje in prostor, bioplinarne, katerih gradnja se v Sloveniji naglo širi, pa zbujajo vedno več polemik. Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je med obravnavo resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2020 vladi predlagala, naj zamrzne nenadzorovano gradnjo bioplinarn, dokler ne bo tudi kmetijsko ministrstvo ustrezno vključeno v postopke odločanja.
Zahtevni energetski objekti
Kmetijski svetovalec Miran Klinc dodaja, da pri umeščanju bioplinskih naprav v prostor prihaja do zlorab. “Upravne enote izdajajo gradbena dovoljenja za bioplinarne moči 999 kilovatov kot za pomožne objekte v kmetijstvu, v resnici so to veliki energetski objekti,” pravi Klinc. V primeru bioplinarne Petač v Pirničah je to, da gre za zahteven energetski objekt in ne za pomožni objekt v kmetijstvu, ugotovila tudi inšpekcija, a je vprašanje, čigav prav bo na koncu obveljal. V podjetju Keter Organica, ki je zgradilo bioplinarno Petač – ta je skoraj leto dni po odprtju še vedno brez uporabnega dovoljenja in ne deluje – so namreč prepričani, da “za oviranje pridobivanja uporabnega dovoljenja ni utemeljenih pravnih razlogov” in da nasprotniki te bioplinarne “za dosego svojega cilja uporabljajo za lase privlečene interpretacije gradbenega dovoljenja”.
“Keter Organica je bioplinsko elektrarno postavila v gabaritih gradbenega dovoljenja, hlev in hiša pa v tem trenutku še nista zgrajena. Upravna enota trdi, da za elektrarno ne more izdati uporabnega dovoljenja, dokler ne bosta ob njej zgrajena tudi hlev in hiša. Kljub temu, da smo prepričani, da je tovrstna zahteva neupravičena in neživljenjska, smo na upravno enoto vložili zahtevek za spremembo gradbenega dovoljenja,” nam je pojasnil Denis Bolčina iz Keter Organice. Prepričan je, da se bo v pravnih postopkih dokazalo, da imajo prav. “Vendar bodo postopki dolgi, povzročena škoda pa zelo velika. Seveda jo bo na koncu pokril proračun,” meni Bolčina.
Zakaj je gradnja pri nas veliko dražja kot v tujini?
Mnogi se bojijo, da bo proračun pokril tudi marsikateri kredit, ki jih banke (predvsem NLB in NKBM, ki sta v večinski državni lasti) velikodušno dajejo graditeljem bioplinarn. “Skoraj 25 let sem podjetnik, delam v gradbeništvu, in ko pridem na banko po nekaj tisoč evrov kredita, še slišati nočejo, da bi mi ga odobrili. Banke, ki nam kot občanom in podjetnikom ne dajo nobenega denarja, so pri bioplinarnah zelo radodarne. Gre za milijone evrov, brez zavarovanj, razen tistih, ki jih daje graditelj. Kako je to mogoče?” se je na nedavnem protestnem shodu zoper bioplinarno spraševal eden od podjetnikov.
Bralec pa nas je tudi opozoril, da naj bi bili krediti, odobreni za gradnjo bioplinarn, “predimenzionirani” na račun plačilnih pogojev za oddajo električne energije v omrežje in da se kaj lahko zgodi, da marsikdo od investitorjev najetega kredita v primeru znižane subvencije za elektriko, proizvedeno v bioplinarni, ne bo mogel več odplačevati. S spletnih strani delujočih bioplinarn je mogoče razbrati, da v Sloveniji stane gradnja bioplinske naprave z močjo enega megavata okoli 6,5 milijona evrov, v Nemčiji med 2,5 in 4 milijoni, v Avstriji od 4,5 do 5 milijonov evrov…
