Gradnja sončne elektrarne je dobra naložbaGradnja sončne elektrarne je dobra naložba

Avtor: Marjeta Kralj

Gradnja sončne elektrarne je dobra naložba Ljubljana – V Sloveniji se zanimanje za sončne elektrarne v zadnjih letih skokovito povečuje. Po podatkih iz registra deklaracij za proizvodne naprave, ki ga vodi Javna agencija RS za energijo, v državi v tem trenutku deluje 848 sončnih elektrarn, po izračunih proizvajalca fotovoltaike Bisol pa to pomeni 45 megavatov takšnih elektrarn. Številka močno presega cilje vlade, ki je v akcijskem načrtu za obnovljive vire energije predvidela, da bomo imeli v letošnjem letu 17 megavatov takšnih elektrarn, 45 megavatov sončnih elektrarn pa bi morali zagotoviti do leta 2016.

Dr. Andrej Gubina: Zmotno je mišljenje, da se nekateri zasebniki okoriščajo z državnimi podporami

Ljubljana – V Sloveniji se zanimanje za sončne elektrarne v zadnjih letih skokovito povečuje. Po podatkih iz registra deklaracij za proizvodne naprave, ki ga vodi Javna agencija RS za energijo, v državi v tem trenutku deluje 848 sončnih elektrarn, po izračunih proizvajalca fotovoltaike Bisol pa to pomeni 45 megavatov takšnih elektrarn. Številka močno presega cilje vlade, ki je v akcijskem načrtu za obnovljive vire energije predvidela, da bomo imeli v letošnjem letu 17 megavatov takšnih elektrarn, 45 megavatov sončnih elektrarn pa bi morali zagotoviti do leta 2016.

Investicije v fotovoltaiko so za proizvajalce sončne energije privlačne, saj jim država 15 let s podpornimi shemami jamči zagotovljeno odkupno ceno elektrike. Po podatkih izvajalca podpornih shem Borzena je takšnih upravičencev trenutno okoli 500, njihovo število pa močno narašča. Dobičkonosnost sončne energije je sicer odvisna od vloženih investicijskih sredstev in proizvedene električne energije, vendar sistem podpor predvideva šestodstotni donos na vložena sredstva za sončne elektrarne in 12-odstotni donos za druge elektrarne na obnovljive vire v obdobju 15 let, kolikor traja prejemanje podpore, pojasnjuje Andrej Špec iz AGEN-RS.

Podpore so potrebne


“Morda je sončna energija malo preveč subvencionirana, ampak situacija je pod nadzorom,” ocenjuje energetik dr. Peter Novak. Poudarja, da cena ene megavatne ure električne energije na trgu znaša približno 60 evrov, medtem ko se cena elektrike iz sončne elektrarne vrti okoli 360 evrov. “Seveda morajo razliko plačati potrošniki, vlada pa mora oceniti, koliko nas lahko obremeni in koliko takšne elektrike si lahko dovolimo,” pravi. Ob tem opozarja, da je država omejila podpore in sedaj subvencionira največ pet megavatov novih sončnih elektrarn na leto. Ko je kvota zapolnjena, podpore ni več mogoče dobiti.

“S tem je vlada zagotovila, da ne bo prišlo do enakega zapleta kot po letu 2008 v Španiji, ko je količina nameščenih sončnih elektrarn presegla vsa pričakovanja in vlada ni mogla več zagotavljati denarja za podpore, zato so jih za nove fotovoltaične elektrarne močno zmanjšali,” pojasnjuje predstojnik laboratorija za energetske strategije na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Andrej Gubina. Dodaja, da z letno kvoto država prihrani nekaj prostora in denarja za izboljšane tehnologije, ki bodo nastajale v prihodnosti, saj je tudi za proizvajalce in projektante teh elektrarn najugodneje, da trg teh naprav stabilno raste.

Mlajša elektrarna, manjša podpora


Prav tako se višina podpore z leti zmanjšuje, saj se po besedah Gubine tehnološki stroški zmanjšujejo, učinkovitost tehnologij pa narašča. Po njegovem mnenju je pri določanju višine podpor pomembno prav to, da vlada ažurno ocenjuje stroške tehnologij, višino podpore pa redno usklajuje tudi s tržnimi cenami električne energije. Višina zagotovljenih odkupnih cen za elektriko iz sončnih elektrarn je namreč določena glede na povprečne investicijske stroške posamezne tehnologije in pričakovane referenčne cene električne energije na trgu, razlikuje pa se tudi glede na velikost sončne elektrarne. Vlada lahko najmanj enkrat na leto določi nove odkupne cene za elektriko iz sončnih elektrarn…


Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE