pogovor Andrej Gerjevič, direktor LEAD, lokalne energetske agencije za Posavje, Dolenjsko in Belo krajino
Krško – Posavsko energetsko agencijo LEAD je krška občina pred dvema letoma ustanovila tudi zato, da bi se dejavno vključila v izpolnjevanje evropske direktive, znane kot formula 20-20-20. Ta pomeni, da naj bi do leta 2020 za po 20 odstotkov zmanjšali rabo energije, povečali delež obnovljivih virov in zmanjšali emisije CO2.
Direktor agencije Andrej Gerjevič priznava, da merljivih podatkov o učinkih agencije, ki deluje na območju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine, zajema pa tudi Kočevsko in Ribniško območje, za zdaj še ni, vendar krivde za to po njegovem ni mogoče pripisati trem zaposlenim.
" Naše delovanje je usmerjeno v spodbujanje, ozaveščanje in promocijo ukrepov, ki bi vodili k doseganju teh ciljev. Glavna ovira, da še ni videti rezultatov, je ta, da država letos še ni objavila razpisov za tovrstne projekte, za katere bi denar v veliki meri črpali iz evropskih kohezijskih skladov. Občine imajo v sodelovanju z nami že pripravljene projekte za energetske sanacije šol, vrtcev, zdravstvenih domov in drugih objektov v javni lasti, a je zanje predrago, da bi jih financirale same. Za črpanje razpoložljivih štirih milijard evrov pa imamo na voljo le še štiri leta. Kljub temu so se ponekod znašli in so evropski denar pridobili iz drugih virov. Izpostavil bi občino Brežice, kjer ravno zdaj poteka energetska sanacija mladinskega centra, za katero bo občina prispevala vsega 30 odstotkov potrebnega denarja."
Ob ukinjanju proizvodnje celuloze v velikem porabniku lesa, krškem Vipapu, je bilo slišati napovedi, da se bodo naši gozdovi poslej dušili v podrtih odmrlih drevesih. Bogastvo naših gozdov bi lahko uporabili za proizvodnjo energije na biomaso. Kakšno je danes stanje na tem področju?
"Na kratko rečeno katastrofalno! Ker so fosilna goriva relativno poceni, v naših gozdovih na leto propade, zgnije do milijon kubičnih metrov lesa. V črnomaljskem stanovanjskem naselju Čardak kakih 500 stanovanj ogrevajo na lesno biomaso. Toda kljub temu, da so naslonjeni na mogočne kočevske gozdove, les uvažajo iz Bosne in Hercegovine. Gozdovi prekrivajo kar 80 odstotkov občine Ribnica, toda tudi tam energijski les dovažajo od drugod, svojega pa izvažajo v Italijo. Tako jim narekuje zakon trga."
Pa ni le lesna biomasa tista, ki bi bila po godu naši energetski neodvisnosti. Medtem ko je sežiganje odpadkov pri nas skoraj tabu tema, takšna sežigalnica ogreva dvomilijonski Dunaj, da o skandinavskih državah niti ne govorimo.
"Dejstvo je, da tudi odpadki predstavljajo energijo. Zgrešeno je, da jih v Posavju za visoko ceno odvažamo na regijsko deponijo pri Novem mestu, kjer jih zakopljejo, ko bi z lastno sežigalnico lahko dobili koristen vir energije. To zmoto so prvi spoznali v Skandinaviji, kjer davno zakopane odpadke odkopavajo in sežigajo. Toda ključno oviro tukaj predstavlja naša javnost, ki je ni mogoče čez noč prepričati v koristnost takega početja. Poleg tega imamo v regiji tudi nuklearko in podzemne termalne vire. V Švici ena nuklearka ogreva 50.000 prebivalcev, pri nas odvečne toplote tega jedrskega objekta ne znamo izkoristiti. Podobno zgodbo lahko pišemo tudi o neizkoriščeni termalni energiji."
