Prihodnost bo lahko samo nizkoogljična

Avtor: Blaž Mazi

Prihodnost bo lahko samo nizkoogljična Ljubljana – Človeštvo se bo lahko izognilo neprijetnim posledicam podnebnih sprememb le, če se bodo države in nadnacionalna združenja v najkrajšem času preoblikovala v brezogljične ali nizkoogljične družbe. Vsaj tako trdi eden najvplivnejših radikalnih okoljskih mislecev na svetu George Monbiot. Ob izidu prevoda njegove knjige z naslovom »Vroče. Kako ustaviti pregrevanje planeta« je v Kinu Šiška predstavil nekaj zamisli, ki zadnjih nekaj let vznemirjajo okoljske in politične kroge. Znan je po tezi, da človeštvo lahko doseže približno 90-odstotno zmanjšanje rabe fosilnih goriv brez radikalnega znižanja kakovosti življenja oziroma z odpovedmi, ki so bistveno manj boleče, kot bi bile posledice podnebnih sprememb. Bolj kot politični cilji znižanja izpustov za toliko in toliko odstotkov do tega in tega leta je pomembna količina, ki jo v ozračje še lahko človeštvo spusti, da se to ne bo segrelo za več kot dve stopinji Celzija. »V naslednjih 500 letih lahko človeštvo porabi le še 60 odstotkov do danes že odkritih zalog fosilnih goriv. Ob današnjem tempu jih bomo toliko porabili že do leta 2050, zato se moramo odločiti, kako naprej,« je pozval Monbiot.

Okoljski mislec George Monbiot je z  realističnimi stališči radikalno potrkal na vest Slovencev

 

Ljubljana – Človeštvo se bo lahko izognilo neprijetnim posledicam podnebnih sprememb le, če se bodo države in nadnacionalna združenja v najkrajšem času preoblikovala v brezogljične ali nizkoogljične družbe. Vsaj tako trdi eden najvplivnejših radikalnih okoljskih mislecev na svetu George Monbiot. Ob izidu prevoda njegove knjige z naslovom »Vroče. Kako ustaviti pregrevanje planeta« je v Kinu Šiška predstavil nekaj zamisli, ki zadnjih nekaj let vznemirjajo okoljske in politične kroge. Znan je po tezi, da človeštvo lahko doseže približno 90-odstotno zmanjšanje rabe fosilnih goriv brez radikalnega znižanja kakovosti življenja oziroma z odpovedmi, ki so bistveno manj boleče, kot bi bile posledice podnebnih sprememb.

Bolj kot politični cilji znižanja izpustov za toliko in toliko odstotkov do tega in tega leta je pomembna količina, ki jo v ozračje še lahko človeštvo spusti, da se to ne bo segrelo za več kot dve stopinji Celzija. »V naslednjih 500 letih lahko človeštvo porabi le še  60 odstotkov do danes že odkritih zalog fosilnih goriv. Ob današnjem tempu jih bomo toliko porabili že do leta 2050, zato se moramo odločiti, kako naprej,« je pozval Monbiot.

 

Ena od njegovih idej, kar zadeva proizvodnjo električne energije, je evropsko superomrežje, ki bi bilo razvejano vse od Islandije pa do severne Afrike. Na Islandiji bi vanj električno energijo pridobivali iz geotermalne energije, v Skandinaviji s pomočjo hidroelektrarn, na severu Evrope z vetrnicami, na jugu pa s sončnimi sprejemniki. »Mislite, da je zajem in shranjevanje ogljika sistem prihodnosti,« je vprašal Monbiot in dejal, da je najbolje, da ga človeštvo pusti v Zemlji, kjer je »zajet in shranjen« že 350 milijonov let….


Celoten članek: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042386399

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE