Sam očistil sončne panele – izkušnja lastnika sončne elektrarne

Na portalu pogosto pišemo o sončnih elektrarnah, njihovi učinkovitosti in prihrankih. Tokrat pa delimo izkušnjo enega od naših bralcev, ki se je po štirih letih odločil očistiti panele na svoji sončni elektrarni. Rezultat je bil presenetljiv – in kar je najlepše, potrjen s številkami.

Čiščenje sončnih panelov z mehko teleskopsko krtačo in deževnico – preprost postopek, ki je lastniku zagotovil več električne energije.

Zakaj se je bralec lotil čiščenja?

Sončna elektrarna na strehi njegove hiše deluje že štiri leta, v tem času pa panelov ni še nikoli očistil. Ker je naklon strehe le 11 stopinj, se je čiščenja lotil sam.  Želel je preveriti, za koliko se po čiščenju učinkovitost panelov izboljša. Pri klasičnih, bolj strmih strehah tega vsekakor ne priporočamo – tam je zaradi varnosti bolje prepustiti delo strokovnjakom.

Kako je potekalo čiščenje?

Bralec se je dela lotil s preprostimi pripomočki:

• Namesto vode iz omrežja je uporabil deževnico iz zbiralnika – ta je brez vodnega kamna in mineralov, zato po sušenju ne pušča madežev, ki bi lahko zmanjšali proizvodnjo,
• čistil je brez kakršnihkoli čistil,
• uporabil je mehko teleskopsko omelo, ki ga sicer uporablja za pranje avtomobila,
• delo je potekalo ob sprotnem polivanju z vodo in nežnem drgnjenju panelov.

Za čiščenje celotne sončne elektrarne je porabil približno eno uro.

Sončna elektrarna na položni strehi z le 11-stopinjskim naklonom je omogočila lastniku, da se je čiščenja lotil sam. Na prvi fotografiji je streha s paneli vidna iz ptičje perspektive, na drugi pa poteka samo čiščenje z mehko krtačo in vodo. Rezultat so sijoči paneli, ki po pranju znova dosegajo polno učinkovitost.

Sončna elektrarna na položni strehi z le 11-stopinjskim naklonom je omogočila lastniku, da se je čiščenja lotil sam. Na prvi fotografiji je streha s paneli vidna iz ptičje perspektive, na drugi pa poteka samo čiščenje z mehko krtačo in vodo. Rezultat so sijoči paneli, ki po pranju znova dosegajo polno učinkovitost.

1 of 2

Rezultati – čistejši paneli, več elektrike«

Ker ga je zanimal učinek, je najprej očistil le polovico panelov. Naslednji dan je primerjal delovanje očiščenih in neočiščenih modulov. Razlika je bila očitna:

• očiščeni paneli so v povprečju dosegali moč 281 W,
• neočiščeni pa le 263 W.

To pomeni, da je bil izplen očiščenih panelov višji za približno 7-odstotkov. Ko je naslednji dan očistil še preostanek, so se rezultati izenačili.

Ta praktični preizkus potrjuje, da se na panelih sčasoma naberejo prah, cvetni prah in druge nečistoče, ki zmanjšujejo proizvodnjo elektrike. Čeprav proizvajalci pogosto navajajo, da dež sproti spira umazanijo, pa pri manjšem naklonu (kot v tem primeru, le 11°) voda ne odteče dovolj hitro in umazanija ostaja. Zato je čiščenje sončne elektrarne priporočljivo.

Zgoraj - Na strehi so lepo vidni sončni paneli – del njih je že očiščen, del pa še prekrit z umazanijo. Razlika v sijaju in odboju svetlobe je očitna na prvi pogled. Spodaj - Vsi paneli po čiščenju zasijejo v polnem sijaju – streha je zdaj enotno sijoča, kar zagotavlja tudi večji izkoristek sončne elektrarne.

Primerjava proizvodnje posameznih panelov: neočiščeni paneli dosegajo le okoli 260 W, očiščeni pa do 287 W. Razlika v proizvodnji znaša približno 7-odstotkov.

1 of 2

Varnost na prvem mestu

Pomembno je poudariti, da se je bralec tega lotil sam zgolj zato, ker ima skoraj ravno streho. Pri običajnih naklonih (30° ali več) je takšno početje nevarno, zato priporočamo, da se čiščenja lotijo strokovnjaki z ustrezno opremo in znanjem.

Kaj najbolj pogosto povzroča umazanijo na sončnih panelih?

Lastniki sončnih elektrarn naj redno preverjajo, v kakšnem stanju so njihovi paneli – še posebej tisti, ki živijo v okoljih, kjer se hiše še vedno pogosto ogrevajo na drva, pelete ali kurilno olje. Tovrstno ogrevanje povzroča, da v zrak uhajajo delci in saje, ki se nalagajo na površino panelov in zmanjšujejo njihovo učinkovitost.

V praksi obstaja več virov umazanije, ki lahko vplivajo na delovanje sončne elektrarne:

• Saje in delci iz kurilnih naprav – peči na lesno biomaso (drva, peleti) in kurilno olje sproščajo drobne delce (PM), ki se lahko nalagajo na panele. Učinek je opazen predvsem v zimskem času in na območjih z gostejšo poselitvijo.

• Cvetni prah – spomladi lahko cvetni prah v kombinaciji z roso tvori tanek sloj na panelih, ki zmanjšuje prehod svetlobe.

• Prašenje in kmetijska dela – na podeželju lahko panele obremeni prah z bližnjih polj, gradbišč ali makadamskih cest.

• Izpušni plini in industrija – v bližini prometnic ali industrijskih objektov se na površini panelov pogosteje nabirajo saje in usedline.

• Naravni dejavniki – pesek, listje, ptičji iztrebki in celo smog v mestnih območjih so med pogostimi vzroki umazanije.

Čeprav dež pogosto pomaga pri sprotnem čiščenju, umazanija na panelih z manjšim naklonom strehe (npr. 10–15°) težje odteče, zato se tam nalaga hitreje. Priporočljivo je, da lastniki občasno preverijo stanje svoje elektrarne in po potrebi uredijo čiščenje – bodisi sami (če je to varno) bodisi s strokovno pomočjo.