Predstavljamo primer Solinterra hiše - izkoriščanje toplote zemlje in sonca in preprečevanje uhajanja toplote iz notranjosti

 

wienerberger opecna pasivna hisa 1

 Temperaturna bariera se izvede na zunanji strani opečnega zidu pod izolacijsko oblogo.

solinterra nicenergijska hisa fasada

solinterra nicenergijska hisa koncana

Predstavljamo Solinterra sistem gradnje hiše s t.i. toplotno bariero

Iz zemljskih globin namreč proti površju neprestano kroži toplota – približno 0,7 kWh na m2 letno. T.i. sistem Solinterra izkorišča podpovršinsko zemeljsko toploto, poleg tega pa še sončno toploto. Bistvo sistema je t.i. temperaturna bariera, ki preprečuje uhajanje toplote iz notranjosti.

V Solinterra sistemu sončno energijo zbiramo ko je na razpolago in jo v izoliranih ceveh pošljemo v zemeljski zbiralnik toplote pod temeljno ploščo hiše. Temperatura zemlje pod temeljno ploščo doseže recimo ob koncu poletja temperaturo od 20 do 30 0C, voda za ogrevanje pa s tem od 18 do 20 0C, namesto povišanja temperature se povečuje prostornina zemeljskega zbiralnika. Ker je temperatura toplotne bariere in notranjosti hiše skoraj enaka, notranjosti ni potrebno ogrevati. Za pokritje toplotnih izgub toplotne bariere zadostuje toplota, ki jo pridobimo na preprost način iz zemlje in sonca.

 

solinterra nicenergijska hisa

Za Solinterra hiše zadostuje debelina izolacije po veljavnih predpisih

 

           

solinterra energetska iskaznica

Solinterra hiše spadajo v razred ničenergijskih hiš

Za Solinterra hiše ni potrebna posebaj izdatna količina izolacije kot pri klasičnih pasivnih hišah, temveč zadostuje debelina izolacije po veljavnih predpisih, saj je temperaturna razlika med zunanjim zrakom in bariero minimalna. Izolacija uporabljamo le zato, da se voda v temperaturni barieri (18-20°C) ne ohlaja. Značilnost hiš s toplotno bariero je tudi prezračevanje z izkoriščanjem toplote iz odpadnega zraka – rekuperacija toplote z visokim izkoristkom. Za hlajenje uporabljamo zemljo izven zemeljskega hranilnika s konstantno temperaturo od 8 do 12 0C na globini 1,5 do 2,5 metra.

Stroški gradnje hiše s toplotno bariero so le nekoliko višji od stroškov gradnje primerljive običajne hiše. Lahko računamo na največ 10 % višje stroške, rezultat prihranka stroškov za energijo je primerljiv z energetskimi pasivnimi hišami. Poraba energije za ogrevanje, pohlajevanje in prezračevanje take hiše je manj kot 10 kWh/m2 na leto, kar uvršča Solinterra hiše v razred ničenergijskih hiš.

Za pogon črpalk in ventilatorjev lahko uporabimo energijo pridobljeno s pomočjo fotovoltaičnih modulov za proizvodnjo električne energije in na ta način dobimo nič energijsko hišo popolnoma brez emisij CO2.

 

Podobni članki


Kontaktirajte ponudnika
   
Ime in priimek:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.