Lupina sodobne stavbe mora stanovalce ščititi pred mrazom, biti zrakotesna, preprečiti vdor hrupa, zagotoviti odpornost stavbe pred vremenskimi, geološkimi in drugimi vplivi ter onemogočati vdor vročine v dolgih poletnih dneh, če naštejemo le najvažnejše. Pri tem pa mora omogočati še difuzijski prehod vlage, s tem da ohrani svoje statične in toplotne lastnosti, zagotavlja trajno vrednost hiše ter stanovalcem omogoči dolga desetletja varnega in zdravega bivanja. Zato pri Kager hišah uporabljajo kratico DOH – kar pomeni, da so njihove hiše difuzijsko odprte, kljub temu pa standarde zahtevane energijske varčnosti presegajo za 20 – 30 %.
 |
Hitra, eko in varčna
Vse elemente montažne hiše izdelajo v delavnici in jih ob ugodnih razmerah sestavijo v samo treh dneh. Od dneva, ko je pripravljena osnovna plošča, do trenutka, ko je hiša dokončno pripravljena za vselitev, običajno mine šest mesecev. Hiša je potresno varna, osnovni gradbeni material je les, toplotna izolacija pa proizvedena iz ekološko neoporečnih materialov. Vsi sestavni deli stavbe so izdelani in sestavljeni »na suho« in bodo zaradi načina gradnje in omogočenem prehodu vodne pare skozi elemente, takšni tudi ostali. Bogata toplotna izolacija in prezračevanje z vračanjem toplote pa stroške za ogrevanje in hlajenje pomakneta proti spodnji meji možnega ter ekonomsko še sprejemljivega.
 Natančno izdelane elemente sestavijo v hišo v treh dneh |
 Velika panoramska okna omogočjo stik z okoljem in zajemanje toplote zimskega sonca |
|
Toplota bo poleti ostala zunaj, pozimi pa v notranjosti dobro izolirane hiše
Hiša, ki obvlada fazni zamik
Toplotna izolacija zgradbe ni pomembna le pozimi, ko so temperature zunaj nizke, temveč tudi poleti, ko želimo z uporabo primernih materialov preprečiti vdor vročine v bivalne prostore. Zato ni pomembna samo čim nižja toplotna prevodnost izolacije temveč tudi njena sposobnost, da se čim dlje upira prehodu vala visokih temperatur. S tem dosežemo, da bo toplota vročega dneva oslabljena prodrla skozi izolacijo šele pozno zvečer, njen učinek pa bodo ves čas zmanjševali pravilno načrtovani in prezračevani deli konstrukcije. To zakasnitev prodora opisujemo kot fazni zamik. Če izolacija nima te sposobnosti, kljub zadostni debelini ostane eden od večjih krivcev za poletno pregrevanje stavbe. Zaželen fazni zamik znaša do 12 ur, zagotovijo pa ga z vgradnjo materialov izdelanih iz lesa, plošč iz lesnih vlaken ter z izolacijo iz lesne volne.
Strošek bivanja – evro na dan
Hiša ima 209 m2 uporabne bivalne površine, ogrevanje pozimi in priprava tople vode vse leto pa stanovalce staneta okrog 450 € na leto. Toliko plačajo za elektriko, ki poganja toplotno črpalko zemlja – voda, obtočne črpalke talnega ogrevanja in ventilatorje prezračevalnega sistema z vračanjem toplote. Zaloga toplote se nahaja v 500 litrskem hranilniku, v katerem vodo ogrejejo do 40°C. Prigrajena mini toplotna črpalka vodo sproti dogreje, zato 25 l vroče vode na minuto zadošča tudi, kadar v hiši hkrati odprejo vse pipe. Sanitarna voda nikjer ne zastaja in je vedno sveža, s tem pa odpadejo tudi vsi protilegionelni strahovi in ukrepi.
Nevidno ogrevanje in prezračevanje
V montažno hišo ne moremo vgraditi boljšega ogrevanja, kot talno. Voda iz toplotne črpalke ima okrog 28°C, v najhladnejših dneh pa bo za stopinjo ali dve višja. Svoje dodajo še velika, troslojna panoramska okna. Osončena tla povzročijo dvig temperature povratne vode, čemur sledi zaustavitev toplotne črpalke in prihranek elektrike za pogon. Prave prihranke energije pa omogoči še prezračevanje z vračanjem toplote. Brez dogrevanja lahko deluje do -7°C, če je zrak zunaj hladnejši pa dodatno toploto odvzame iz zalogovnika. Ta naprava je hkrati izdelek z daleč najvišjim izkoristkom v celotnem energetskem strojništvu, zato se denar za njeno vgradnjo povrne v najkrajšem času.
Iskanje ravnotežja med smotrnostjo gradnje vrhunskih, energetsko samozadostnih in zato dragih hiš na eni, ter energetsko varčnim, vendar žepu prijaznejšem stavbarstvu na drugi strani, je v rokah arhitekta, proizvajalca in še najbolj naročnika. Tudi zato, ker lahko samo s prilagajanjem bivalnih navad in brez dodatnih tehničnih posegov, še dodatno zmanjšamo porabo energij vseh vrst.
