EU si močno prizadeva za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, ki so posledica mobilnosti, predvsem pa si prizadeva ohraniti globalno vodilno mesto v razvoju zelenih tehnologij, zato podpira številne demonstracijske projekte razvoja in uvajanja novih rešitev na področju elektrifikacije in avtonomne vožnje.

Eden takšnih je projekt Edison, strateški mobilnostni projekt Slovenije in širše regije kot laboratorija zelene mobilnosti prihodnosti.

Slovenija je zaradi svoje velikosti zelo primerna za izvajanje demonstracijskih projektov, s projektom Edison, ki so ga med drugim podprli tudi predsedniki devetih držav jugovzhodne Evrope, pa lahko odigra zelo pomembno vlogo pri prenosu novih mobilnostnih tehnologij na trg, so prepričani v Hidrii, kjer verjamejo v ogromen potencial električne mobilnosti v naši državi in menijo, da lahko Slovenija postane vodilna na tem področju. Poleg tega ocenjujejo, da bi lahko v prihodnjih letih iz tega naslova ustvarili do 1000 delovnih mest.

Potem ko so maja lani skupaj s partnerji zagnali projekt Zelena Keltika, v okviru katerega so postavili deset polnilnih postaj za električna vozila na regionalni cesti od Logatca do Bovca, zdaj v okviru mednarodnega partnerstva Edison nadaljujejo prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, za občutno zmanjšanje njihovih izpustov in za postavitev polnilnih postaj za električne avtomobile na avtocestah od Muenchna–Salzburga–Ljubljane–Zagreba–Beograda–Skopja–Aten–Istanbula.

 

 

Hidria projekt edison elektricni avto

 

Laboratorij zelene mobilnosti

Edison je širši strateški mobilnostni projekt Slovenije in širše regije kot laboratorija zelene mobilnosti prihodnosti in je zasnovan na številnih manjših projektih. »Izvajali jih bodo posamezni konzorciji partnerjev, vsakega od projektov bo vodil nosilni partner, ki bo v njegovi izvedbi našel svojo poslovno priložnost. Partnerji, med katerimi so avtomobilski grozd ACS, ki je tudi nosilec strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti SRIP ACS+, razvojni center slovenske avtomobilske industrije SiEVA ter številna slovenska zagonska podjetja in mednarodni partnerji, že pripravljajo prve konkretne projekte, ki se bodo izvajali v okviru projekta Edison,« pravijo v Hidrii. Eden prvih bo predvidoma uvedba električnih avtobusov z vzporednim preizkušanjem novih tehnologij polnjenja električnih vozil, delitvenim modelom e-koles in začetkom koncipiranja izgradnje Edisona – Inovativnega centra zelene mobilnosti.

 

Hidria projekt edison

»Najboljše slovensko znanje in najboljše svetovno znanje s področja zelene
mobilnosti bomo integrirali v naš laboratorij mobilnosti,« napovedujejo v Hidrii.

 pasica aplikacija

 

    Projekt Edison so poleg tujih partnerjev iz EU že podprli predsedniki devetih držav jugovzhodne Evrope, evropska komisarka za transport Violeta Bulc in slovenski premier Miro Cerar s pristojnimi ministri. Z njim naša država dobiva priložnost za visokotehnološko profiliranje Slovenije v svetu, hkrati postaja zanimiva za tuje investitorje, kar je vedno močan motivator za razvoj gospodarstva. »Prav tako dobiva možnost, da postane prepoznan evropski center in stičišče mobilnostnih tehnologij, s tem pa na tem področju tekmuje tudi s Silicijevo dolino,« pravijo v Hidrii, ki je eden glavnih partnerjev projekta Edison.    
   

Hidria projekt edison Violeta Bulc

Projekt Edison podpira tudi evropska komisarka za transport Violeta Bulc.

   

Inovativni center Edison je usmerjen v umeščanje Slovenije kot naravnega laboratorija zelene mobilnosti prihodnosti, v okviru katerega bodo različne mednarodne raziskovalno-razvojne institucije, podjetja, univerze, start-upi in druga zainteresirana javnost skupaj iskali in preizkušali sodobne mobilnostne tehnologije. »Naš cilj je uporabiti najboljše slovensko znanje in najboljše svetovno znanje s področja zelene mobilnosti, oboje pa integrirati v naš laboratorij mobilnosti,« napovedujejo v Hidrii. Projekt Edison bo torej združil različne projekte partnerjev, ki bodo pripomogli k hitrejšemu prenosu rešitev na področju zelene mobilnosti na trg.

 

S pomočjo partnerstva Edison je tako v okviru projekta Zelena Balkanika svojo prvo polnilnico za električna vozila konec aprila dobila Srbija. »Skupaj s partnerji – rotarijski klubi iz Slovenije, Srbije, Črne Gore in Makedonije, ACS, BMW Group, Gorenje, NLB, Petrolo, Plan-net, Avantcar, Združenje Manager Srbija - SAM, Samit 100, Zavarovalnica Triglav, Ilirika in drugi – smo Srbiji na stežaj odprli vrata v zeleno mobilnost prihodnosti in ji omogočili sodelovanje v mednarodnem projektu Edison,« pravijo v Hidrii.

Projekt Balkanika je sicer nekakšna nadgradnja Zelene Keltike in vključuje 2.400 kilometrov cest in avtocest Ljubljana–Zagreb–Beograd–Skopje–Priština–Tirana–Dubrovnik–Zadar–Koper in nazaj. Kakor pravijo v Hidrii, želijo v posameznih mestih realizirati jedra električne mobilnosti: »Predvsem pa želimo s slovensko tehnologijo postaviti tudi električne avtobusne povezave, najprej na krajših relacijah, nato še med glavnimi mesti. Z Zeleno Balkaniko želimo v okviru mednarodnega partnerstva Edison vzpostaviti poligon rešitev, ki jih bomo postavili v virtualnem zelenem laboratoriju mobilnostne prihodnosti 2030.«

 

Fotografije: arhiv podjetja Hidria

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Ali je samooskrba z elektriko za gospodinjstva donosna naložba, koliko lahko prihranimo in koliko nas naložba stane, nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj nove blagovne znamke Moja...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.