Dotrajano stavbno pohištvo in toplotno neizolirani (ali pomanjkljivo izolirani) zunanji zidovi so tisti člen v ovoju stavbe, skozi katerega se nenadzorovano izgublja največ toplote, tudi precej več kot 40 odstotkov. Zato je pri dotrajanem stavbnem pohištvu smiselno razmisliti o investiciji v nova okna in vhodna vrata.
Neizoliran napušč je toplotni most
Toplotna izolacija mora potekati neprekinjeno od tal oziroma od temeljev pa vse do strehe. In napušč, naj bo daljši ali krajši, je mesto, kjer se stikata izolacija poševne strehe in fasade. Izolacija iz XPS je nosilna podlaga za fasadni omet, po izvedbi katerega napušč tudi vizuelno postane zaključek fasade.
Ko se lotevamo celovite energijske prenove, je zato vgradnja oken in vrat (energijsko varčnih) prvi korak, drugi je izvedba toplotnoizolativne fasade. Posodobitev ali zamenjava sistema za ogrevanje pride na vrsto šele na koncu, saj je potrebno danes, ko se za adaptacije in v novogradnje največkrat vgrajuje toplotna črpalka, izbiro prilagoditi manjšim potrebam po toploti. Opisano zaporedje izvedbe ukrepov je najboljši način za učinkovito zmanjšanje toplotnih izgub, poudarjajo strokovnjaki. Hkrati postopna izvedba ukrepov edina možnost za številne investitorje, ki bi si težko privoščili celovito energijsko prenovo svojega doma »v enem kosu«. V vsakem primeru pa se jim pred izvedbo ukrepov porajajo številna vprašanja.
Kakšna naj bodo nova okna? Lesena, iz PVC, z alu-obrobo?
Pravzaprav ni pomembno, kakšna naj bodo nova okna, mirno lahko rečemo, da so okna, ki so danes na voljo na slovenskem trgu, dobra. Ustrezna toplotna izolativnost oken je namreč pri nas določena s tehnično zakonodajo, ki je ena najstrožjih v Evropi. Tisti, ki prisegajo na naravne materiale, se bodo seveda odločili za lesena, drugi bodo izbrali kombinacijo lesa in aluminija, tretji okna iz PVC.
Dvoslojna ali trislojna zasteklitev? Odvisno od tega, kakšno energijsko varčnost želimo doseči. Vgradnja trislojnih je smiselna pri novogradnjah, pri katerih želimo doseči standard pasivna hiša ali celo plusenergijski standard, pri prenovah običajno zadostuje dvoslojna zasteklitev, saj se le redko kdo odloči, da bo hišo prenovil v skladu z zahtevami pasivne gradnje.
Izolacija tudi pod okenskimi policami
Pod zunanjimi okenskimi policami mora biti toplotna izolacija. Če bodo nameščene neposredno na zid, se bo na spodnjem robu okenskega okvirja v notranjosti hiše pojavila plesen. Podlago za sloj toplotne izolacije je treba ustrezno pripraviti in poskrbeti, da bo voda odtekala od okvirja okna proti robu. Stik police in okvirja okna mora biti vodotesen in hkrati dovolj paroprepusten, sama polica pa mora biti ob stiku s špaleto oblikovana tako, da se fasada in površina police ne stikata.
Nova okna so dobra le toliko, kolikor so dobro vgrajena
Vsako okno je dobro le toliko, kolikor je dobro vgrajeno. In tu se – včasih zaradi površnosti mojstrov, včasih zaradi neznanja – še vedno rado zatakne. Zaradi nekakovostne vgradnje se lahko kljub še tako dobrim oknom poslabša kakovost bivanja, raba energije pa se ne zmanjša v tolikšni meri, kot bi se v primeru dobro opravljenega dela. Zlasti pri obnovah je še vedno pogosta klasična montaža, ki ne zagotavlja zadostne zrakotesnosti, zato skozi tako vgrajena nova okna v notranjost hiše še vedno vdira preveč hladnega zraka.
Kakovostna vgradnja s tesnjenjem v treh ravneh je najboljša rešitev. Da bi jo izvedli, je najprej nujna dobra priprava špalete in odprtine, da zagotovimo zadostno mehansko pritrditev oken in ustrezno širino stika med okvirjem in konstrukcijo. Za zatesnitev so na voljo različno materiali, od tesnilnih mas do lepilnih folij in podobno, kombiniranje različnih materialov ni priporočljivo. Pomembno je, da je stik na notranji strani paroneprepusten in zrakotesen. Materila na zunanji strani mora zagotavljati vodotesnost, hkrati pa mora biti paroprepusten.
S toplotno izolacijo fasade lahko pri enodružinskih hišah dosežemo do 40-odstotne prihranke prihranke pri rabi energije za ogrevanje, pri večstanovanjskih stavbah pa do 35-odstotne prihranke.
S toplotno izolacijo do 40-odstotni prihranek
Toplotna izolacija je zelo pomemben, predvsem pa stroškovno učinkovit način za zmanjšanje rabe energije v stavbah in s tem povezanih stroškov. Vemo namreč, da se skozi neizolirane ali pomanjkljivo izolirane zunanje zidove izgubi približno 40 odstotkov toplotne energije.
Poletje sicer ni najprimernejši čas za izvedbo toplotnoizolativne fasade – praviloma so za izvedbo najboljši spomladanski in jesenski meseci, ko ni ne prevroče ne premrzlo. Bolj kot sam letni čas na možnost izvedbe vplivajo vremenske razmere, ki lahko ustrezajo tudi poleti in pozimi. Večinoma velja, da mora biti temperatura med vgrajevanjem in vezanjem več kot pet stopinj Celzija, a na sme presegati 30 stopinj. Priporočljiva temperatura za izvedbo zaključnega sloja je od sedem do deset stopinj Celzija, odvisno od vrste izbranega fasadnega sistema in seveda od vrste zaključnega sloja. Silikatni zaključno imeti, na primer, se vgrajujejo pri več kot desetih stopinjah in ne več kot 75-odstotni zračni vlažnosti.
Dovolj izolacije na špaletah
Pogosta napaka pri izvedbi toplotnega ovoja in vgradnji oken so premalo izolirane špalete, zaradi česar na tem mestu nastane toplotni most, v bivalnih prostorih pa se prej ali slej pojavi plesen. Špaleto lahko izoliramo po celotni površini pred vgradnjo oken, lahko pa zunanje in notranje špalete obdamo s toplotno izolacijo, ko so okna že vgrajena. Na izolacijo špalet je dobro misliti že od začetka, tako se zaradi vgradnje izolacijskih plošč okenska odprtina ne bo bistveno zmanjšala.
Investitor je pri zamenjavi oken razmišljal korak naprej in poskrbel, da so mojstri nova okna vgradili v ravni liniji z zidom. Špalete bodo tako lahko v celoti izdelane iz toplotne izolacije.
Pravilna vgradnja in evropsko tehnično soglasje
Osrednji del fasadnega sistema je toplotna izolacija – iz katerega materiala bo, je stvar odločitve vsakega posameznika, debelina pa je odvisna tudi od tega, kakšno energijsko varčnost želimo doseči. Vsekakor je pomembno, da si posamezne komponente fasadnega sistema sledijo v pravilnem zaporedju, da so med seboj združljive po fizikalnih in kemijskih lastnostih, predvsem pa, da so pravilno vgrajene, v skladu s priporočili in navodili proizvajalca. Vsi materiali, ki so sestavni del fasadnega sistema, morajo imeti evropsko tehnično soglasje (ETA), vsak sistem pa ima tudi certifikat z navedbo vrste in kakovosti lepila, ki se lahko uporablja za vgradnjo.
Zahteve s področja vgradnje stavbnega pohištva so zajete v določilih o zrakotesnosti stavb in toplotnih mostovih, ki so zapisana v pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures 2), v tehnični smernici Učinkovita raba energije in v zahtevah pravilnika o zaščiti stavb pred vlago. Pri vgradnji se za zagotovitev učinkovitega tesnjenja stika med okenskim okvirjem in konstrukcijo opiramo tudi na nemški in avstrijski standard oziroma na nemško tehnično smernico.
Katero izolacijo izbrati?
Bolj kot sam material je pomembna njegova toplotna izolativnost, saj pri bolj izolativnih zadostuje manjša debelina, kar je pomemben dejavnih zlasti pri prenovah. Pa ne mislimo zaradi cene (cena izolacijskega materilala je pri energijski sanaciji pravzaprav zanemarljiva), ampak predvsem zato, ker z manjšo debelino prihranimo prostor, z manjšimi špaletami pa ohranimo večjo osvetljenost prostora.
Pri izbiri je seveda treba upoštevati tudi druge lastnosti materiala, med drugim, v kolikšni meri se navzema vode in kako pri tem ohranja toplotne izolativne lastnosti, kako se odziva na ogenj, kakšne so njegove mehanske lastnosti in podobno. EPS oz. stiropor je pogosta in tudi najcenejša izbira. Z izbiro perforiranega EPS podaljšamo življenjsko dobo fasadnega sistema, kamena volna je najboljša izbira, ko je treba zagotoviti določeno stopnjo negorljivosti. Ekološko ozaveščeni bodo izbrali okolju prijaznejše izolacije, kot so lesnovlaknene plošče, celulozno izolacijo, izolacijo iz plute, ovčje volne, slame in podobno. Idealnega materiala ni, vsak ima prednosti in pomanjkljivosti, investitor se mora le odločiti, katerim lastnostim bo dal prednost.
Povezane vsebine
