Plesen v strehi

Plesen v lesu

Plesen uspeva na najrazličnejših podlagah. Med ogledi številnih konstrukcij se je pokazalo, da noben od vgrajenih materialov ni imun na ta pojav. Na pol posušeni tramovi smreke in bora, impregniran gradbeni les, včasih tudi lepljeni leseni nosilci, običajne vezane plošče, parafinirane srednje težke vlaknene plošče, neobdelane vlaknene plošče iz mehkih lesov, bitumenizirane vlaknene plošče in celo pod tlakom impregniran les namenjen uporabi na vrtu ali javnih površinah, so možna podlaga za rast plesni.

Primer pojava plesni na podstrešju

Vzrok pojava plesni je vedno potrebno temeljito raziskati

Dobimo plesen že z novim materialom?

Običajno strokovnjaki najdejo tri osnovne vrste plesni in serijo drugih, katere niso še niti raziskane. Njihove spore se nevidno širijo po zraku in stanovalcem povzročajo različne bolezni. V gradbeni les lahko prodrejo do globine 2 mm, vendar s tem ne zmanjšajo njegove nosilnosti, enako velja za vse lesene izdelke, ki jih uporabljamo za gradnjo, tudi različne plošče in lepljence. Plesen pa je vedno pokazatelj previsoke vlažnosti materiala, ki je običajno višja od 20%, pri čemer vlažen mirujoč zrak dodatno pospešuje njihovo rast. Včasih je možno, da na primer glivo modrivko dobimo že v novem lesu, ki ga pripeljejo na gradbišče, praviloma pa plesen dobimo od zunaj. 

Primer priprave in zatesnitve preboja za solarno instalacijo

Nekaj presenetljivih ugotovitev zakaj se pojavi plesen

Streha šolskega prizidka pokaže močno napadene plošče postavljene med toplotno izolacijo in kritino. Pregled plesni na institutu pokaže, da ta za razvoj potrebuje zelo visoko vlažnost in temperaturo 20 do 28°C, čeprav ne odmre niti če ta pade pod ničlo. Šola stoji v kmetijskem okolju z veliko prašnih organski delcev in cvetnega prahu v zraku, ki na plesen delujejo kot gnojilo. 

Uporabljene plošče so lepljene s fenolno smolo, ki izloča alkalne soli (NaOH). Te so higroskopne, s čimer se vlažnost v ploščah dodatno povečuje. Zaradi tega pojava so v ploščah s fenolnimi lepili izmerili do 25% vlažnost, medtem ko so leseni deli v bližini imeli normalno vlažnost med 16 in 18%. Dodaten dvig vlage je bil posledica tvorjenja kondenza na neizoliranih robovih strehe. Enako kot avtomobilske šipe, ki se v hladni noči prekrijejo z roso, so se navlažile tudi te, ohlajene plošče. Kondenz se je v tem primeru nabiral na obeh straneh plošč.

Prehodi skozi parno zaporo morajo biti skrbno zatesnjeni

Plesen in novogradnja – pomaga premaz

Podoben pojav lahko opazujemo v masivno grajenih stavbah. V vlažnem in deževnem poletju se zidovi med gradnjo navlažijo po celotnem preseku. Če temu prištejemo vlago iz ometov, bo zlasti na mestih, ki so blizu strehi vlažnost najvišja. Če nato prehitro zapremo objekt s sodobnimi okni bo vlaga tudi v notranjosti prestopila vse normalne meje.

Premaz opaža z lanenim firnežem ima tudi svoje presenetljive posledice. Uporabljajo ga za premaze lesa in kamna v notranjosti in na vremensko neobremenjenih delih. Ker se počasi suši se na površino nalepijo delci hišnega in cvetnega prahu, ki so odlična podlaga za rast plesni, kar se je tudi zgodilo. Plesen je lesu spremenila barvo do globine 2 mm, zato brušenje ne bo zadostovalo. Po odstranitvi plasti laka se je stanje v enem letu izboljšalo, zato so ostanke površinske plesni odstranili z jeklenimi krtačami, dvakratno barvanje pa je komaj prekrilo nastale barvne spremembe. Trajna rešitev je zagotovo zamenjava opaža.    

Nekaj možnosti za vstop in pretok vlažnega zraka v konstrukciji stavbe

Vestno in po načrtu

Članek niti približno ne zadostuje za opis vseh presenetljivih vzrokov, ki privedejo do navlaženja in plesnenja delov stavb, ki so bili vsi izvedeni na osnovi najnovejših spoznanj gradbene fizike. Zato je zlasti ob predelavi podstrešnih delov stavbe potrebna visoka vestnost in dosledno izvajanje vseh zahtev, ki so navedene v načrtu. Pri tem lahko tudi samo nekaj centimetrov dolg in spregledan rez v parozaporni foliji povzroči navlaženje toplotne izolacije v presenetljivo velikem območju. Drži tudi paradoksalna trditev, da je luknja v strehi velikokrat manj nevarna kot nemarno položena parozaporna plast. Prav tako je jasno, da gradbeni material, na katerem se nebi mogla razvijati plesen ne obstaja, razen če bi ga premazali s strupi, ki pa bi zanesljivo bolj škodovali stanovalcem kot pa plesnim.