Stroški, predpisi, bivalno ugodje in prihranki so glavni motivi za odločitev stanovalcev da se vgradi toplotna izolacija.
Štirinadstropni blok na primer, lahko po predpisih izoliramo z ekspandiranim polistirenom, s tem, da nad okna namestimo protipožarne preklade iz negorljive izolacije. Debelina 16 cm omogoča pridobitev subvencij, pred posegom pa je dobro pregledati tudi ostale dele stavbe in ugotoviti, kje se še nahajajo toplotne luknje. Koristen je tudi premislek, ali je potrebno pred nameščanjem izolacije na steno vgraditi še kakšne kable ali cevi. Če smo poseg premislili tudi s tega vidika, bomo poleg toplotne koristi dosegli še druge ugodne učinke.
|
Pred izoliranjem prilagodimo obrobo, vgradimo nove okenske police, nevidno položimo odvod kondenza in položimo plošče |
Drevesa in kopelit
V urbanem okolju so drevesa pravi blagor, vendar ne bo ugodno, če se bodo veje dotikale nove fasade. Plesni in mahovi, ki jih naknadno lahko odstranimo samo kemično, bodo novo in drago fasado hitro poškodovali, mehanično in estetsko. Zato je krajšanje bližnjih vej ali odstranitev dreves, ki rastejo tik ob stavbi, nujna. Odstranjeno drevo lahko takoj nadomestimo z novim, ki bo malo bolj oddaljeno.
Veliko stanovanjskih blokov ima stopnišče ob zunanji steni, da je čez dan naravno osvetljeno. Običajno so to stara okna z enim steklom ali kopelit zasteklitev, s steklenimi profili v obliki črke »C«. V obeh primerih so te površine prvovrstna toplotna luknja, zato je hkrati z nameščanjem nove izolacije potreben tudi poseg v ta del stavbe. Potrebno je vgraditi nova, toplotno izolacijska okna, izdelana po meri. Ker večino teh oken ni potrebno odpirati, bo tudi cena občutno nižja. Skupni strošek toplotne zaščite stavbe bo za nekaj odstotkov višji, korist pa izjemna. Če teh svetlobnih površin ne zamenjamo, bodo ohlajale notranje stopnišče bloka in s tem notranje stene stavbe. Povzročale bodo živahen vlek hladnega zraka, ki bo povzročil učinek dimnika in ves čas dodatno ohlajal stavbo.
Odtoki in betonske plošče
Če ima stavba urejene odtoke s strehe, je to v redu, vprašanje pa je, kam se bo stekala kondenzirana vlaga, ki izteka iz vedno številčnejših klimatskih naprav. Kljub temu, da jo lahko s cevko usmerimo stran od stavbe, bo kombinacija kapelj, vetra in prahu kmalu neizbrisno označila fasado. Zato je smotrna postavitev vertikalnih odvodov iz PVC cevi, ki jih namestijo na steno, vtočno mesto pa postavijo na najverjetnejši položaj, kjer so nameščene sedanje in bodo tudi bodoče klime.
Kljub temu, da je tankoslojni omet cokla vodoodporen, je potrebno padavinsko vodo usmeriti stran od fasade. Na mestih, kjer ni asfalta ali druge vrste pločnika je potrebno ob cokel položiti navzven nagnjen pas betonskih plošč, ki bodo padavine usmerjale stran od zidu.
|
Izguba skozi izolirane okenske špalete je jasno vidna |
Toplotni mostovi ki ostanejo
V redkih stavbah se odločijo za toplotno izolacijo balkonov, saj je to poseg, ki je lahko dražji kot vsa fasada. Balkon je hladilno rebro, ki hladi konstrukcijo, saj je brez prekinitve povezan s stropom in tlemi v vsaki etaži. Drugi problem so okenske špalete. Tukaj se, razen vgradnje zelo drage VIP vakuumske izolacije, ne da veliko storiti. Potem so tukaj še skupni zračniki, ki v bolj solidnih zgradbah naravno prezračujejo shrambe v kuhinjah, kopalnice in stranišča. Pretok hladnega zraka od zunaj tako shladi stene na tem delu, da se lahko pojavi kondenzacija v stanovanju. Zato nekateri pozimi zaprejo vstopne odprtine s primernim pokrovom in preprečijo nekontrolirano podhlajevanje notranjosti, zračenje pa omogočijo z občasnim odpiranjem oken.
Povezane vsebine
