Predpisi o toplotni zaščiti stavb
Zahteve po energijski učinkovitosti stavb so vedno večje, razpoložljive energije pa je vedno manj. Zato je potrebno zmanjšati rabo energije oz. povečati energijsko učinkovitost stavb in v največji možni meri uporabljati obnovljive vire energije. S tem dosežemo dva ključna cilja: boljšo kakovost bivanja in manjšo rabo energije.
 |
Kakovost bivanja je v zaprtih prostorih pomembna zato, ker v njih preživljamo vse več časa, hkrati pa smo vedno manj fizično aktivni. Odrasla oseba nekaj ur dnevno presedi (TV, računalnik), zato mora bivalno udobje ustrezati strožjim zahtevam po temperaturi zraka, obodnih ploskev, gibanja zraka, vsebnosti vlage in deleža CO2 v prostoru.
Energijo, ki se je 300 milijonov let kopičila v zemeljski skorji, bo človeštvo v 300 letih povsem izčrpalo. Posamezniku, ki bi mesece garal in zbiral prihranke, nato pa jih zapravil v nekaj sekundah, bi rekli, da je bedak. Človeštvo, ki pa ravna povsem enako, pa hvalimo z besedami tehnološki napredek in razvoj.
Kakšna naj bo debelina toplotne izolacije?
Dostikrat se srečamo z dilemo, kolikšna je optimalna toplotna izolacija stavb, pogosto pa se hkrati opozarja pred pretiravanjem s toplotno zaščito in nepotrebnim varčevanjem. Zelo glasni so tudi pozivi za tradicionalno gradnjo, ki se je v preteklosti že izkazala. Pa so taki pozivi realni? Ne, časa ni mogoče zavrteti nazaj, zapravljene energije pa ne povrniti.
V zadnjih letih se pogosto zaostrujejo zahteve po toplotni zaščiti stavb. Posledica sodobne evropske in slovenske zakonodaje na področju energijske učinkovitosti objektov je spremenjen način projektiranja stavb, novi kriteriji za oceno energijske učinkovitosti in nove zahteve za kakovost bivanja. Toplotni ovoj stavbe, prezračevalni in ogrevalni sistemi so podrejeni zahtevam po kakovosti bivanja ob hkratni učinkoviti rabi energije. Sodoben koncept gradnje energijsko učinkovitih masivnih stavb že danes izpolnjuje vse kriterije, ob sprejemljivih stroških gradnje.
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010 (PURES 2010) in tehnična smernica za graditev TSG-004, ki določa gradbene ukrepe za dosego minimalnih zahtev, predpisujeta minimalne vrednosti pri gradnji in rekonstrukciji stavb.
 |
Najpomembnejše so:
• povprečna toplotna prehodnost ovoja stavbe (Ht’), ki mora biti manjša od največje dovoljene vrednosti. Podana je v odvisnosti od klimatskih razmer na lokaciji stavbe, razčlenjenosti stavbe in deleža zasteklitve v ovoju,
• letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe (Qnh), ki mora biti manjša od največje dovoljene vrednosti, ki pa je ponovno odvisna od klimatskih razmer na lokaciji stavbe.
Za stanovanjske stavbe je omejena tudi letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi (Qp), pri čemer je vključeno ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in električna energija za razsvetljavo). Ob tem ne sme biti presežena nobena od mejnih vrednosti za toplotne prehodnosti (u) elementov ovoja, ki so določene v tehnični smernici TSG-1-004, (Učinkovita raba energije).
Spodaj navajamo dovoljene toplotne prehodnosti elementov ovoja stavbe (vir: PURES 2010, točka 3.1.1, tabela 1).
|
Tabela 1 - Gradbeni elementi hiše |
Umax (toplotna prehodnost [W/(m2K)] |
|
Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom |
0,28 |
|
Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom – manjše površine, ki skupaj ne presegajo 10 % površine neprozornega dela zunanje stene |
0,60 |
|
Stene, ki mejijo na ogrevane sosednje stavbe |
0,50 |
|
Stene med stanovanji in stene proti stopniščem, hodnikom in drugim manj ogrevanim prostorom. |
0,70 |
|
Notranje stene in medetažne konstrukcije med ogrevanimi prostori različnih enot, različnih uporabnikov ali lastnikov v nestanovanjskih stavbah |
0,90 |
|
Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu |
0,35 |
|
Tla na terenu (ne velja za industrijske stavbe) |
0,35 |
|
Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo |
0,35 |
|
Tla nad zunanjim zrakom |
0,30 |
|
Tla na terenu in tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo pri panelnem – talnem ogrevanju (ploskovnem gretju) |
0,30 |
|
Strop proti neogrevanemu prostoru, stropi v sestavi ravnih ali poševnih streh (ravne ali poševne strehe) |
0,20 |
|
Terase manjše velikosti, ki skupaj ne presegajo 5 % površine strehe |
0,60 |
|
Strop proti terenu |
0,35 |
|
Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas |
1,30 |
|
Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz kovin |
1,60 |
|
Strešna okna, steklene strehe |
1,40 |
|
Svetlobniki, svetlobne kupole (do skupno 5 % površine strehe) |
2,40 |
|
Vhodna vrata |
1,60 |
|
Garažna vrata |
2,00 |
Dovoljena manjša odstopanja od predpisanih vrednosti toplotne prehodnosti elementov ovoja so, vendar ne na račun povprečne toplotne prehodnosti ovoja stavbe niti letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe. Obvezno je zagotavljanje vsaj 25 odstotkov celotne končne energije v stavbi z obnovljivimi viri energije (OVE). Toplotni mostovi niso zaželeni. Če se jim ni mogoče izogniti, je potrebno dokazati, da vodna para na mestih toplotnih mostov ne bo kondenzirala.
Hkrati pa se je potrebno zavedati, da so poleg sedaj veljavnih minimalnih vrednosti že določene zaostritve, ki bodo začele veljati 1.1.2015. Od leta 2020 dalje pa bodo veljale še strožje zahteve, dovoljeno bo graditi samo skoraj nič energijske stavbe. Direktiva EPBD obrazloži pojem skoraj nič-energijskih stavb: „skoraj nič-energijska stavba“ pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, določeno v skladu s tabelo I.
Za skoraj nič potrebne energije, oziroma zelo majhno količino, bi v zelo veliki meri morala zadostovati energija iz obnovljivih virov, po možnosti proizvedena na kraju samem ali v bližini novo zgrajenega objekta.
Povezane vsebine
