Tudi pri izbiri toplotne črpalke zrak – voda je treba upoštevati razpoložljivost treh osnovnih toplotnih virov: podtalne vode, geotermalne energije (zemlje) in zraka. Medtem ko podtalna voda in geotermalna energija predstavljata visoko učinkovita vira toplote, njuna uporaba pogosto ni mogoča zaradi prostorskih omejitev na lokaciji objekta ali specifičnih geoloških pogojev.
Zrak kot toplotni vir je univerzalen in dostopen povsod, kar omogoča široko uporabo toplotnih črpalk zrak-voda. Kljub temu je treba upoštevati, da učinkovitost toplotnih črpalk zrak-voda optimalno deluje v območjih z zmernimi letnimi temperaturami. Pri ekstremno nizkih temperaturah zraka se namreč zmanjša grelno število (COP) toplotne črpalke, kar vpliva na njeno učinkovitost in poveča porabo električne energije.
V osrednji Evropi, kjer prevladujejo zmerne klimatske razmere, se toplotne črpalke zrak-voda izkazujejo kot najpogostejša in pogosto najprimernejša izbira med različnimi tipi toplotnih črpalk. Njihova razširjenost je posledica kombinacije relativno enostavne vgradnje, dostopnosti toplotnega vira in zadovoljive učinkovitosti v danih klimatskih pogojih.
Na kaj je dobro biti pozoren pri izbiri toplotne črpalke zrak – voda?
V Sloveniji je na izbiro več kot 15 blagovnih znamk toplotnih črpalk zrak – voda , za katere lahko pridobite subvencijo Eko sklada.
Na spletni strani Eko sklada si lahko kupci toplotnih črpalk pomagajo z objavljenim seznamom toplotnih črpalk, ki pojasni katera toplotna črpalka izpolnjuje pogoje pozivov, ob čemer Eko sklad razpolaga s tehnično dokumentacijo, s katero je izpolnjevanje navedenih pogojev izkazano.
Toplotna črpalka mora dosegati:
- predpisano mejo sezonske energijske učinkovitosti ogrevanja prostorov ηs (%) v povprečnih podnebnih razmerah pri nizki temperaturi (35°C), in sicer za: tip zrak – voda 140 %, voda – voda 200 % in slanica (kot npr. zemlja) – voda 170 %,
- poleg tega mora vsak model toplotne črpalke imeti funkcijo Smart Grid ready (SG Ready),
- obvezen je vpis v register EPREL.
Ustreznost posameznega modela toplotne črpalke se preverja na podlagi izjave o skladnosti in podatkovnega lista, skladnega z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 811/2013 oziroma dokumenta z informacijami iz tabele 2 Uredbe Komisije (EU) št. 813/2013.
Katere podatke za toplotne črpalke zrak – voda lahko preverimo sami?
Tehnični podatki toplotne črpalke zrak – voda
Grelna moč toplotne črpalke
Pri tehničnih podatkih preverimo grelno moč ter pri katerih pogojih je podana. Velikokrat same modelne oznake toplotne črpalke zrak – voda že vsebujejo podatek o grelni moči toplotne črpalke.
Če govorimo o centralni Sloveniji v zimskem času, nas zanima podatek pri temperaturnih pogojih A2/W35 (pri talnem ogrevanju) oz. A2/W55 (pri radiatorskem ogrevanju). Pri čemer pomeni A2 temperatura zunanjega zraka (+2°C) in W55 temperatura predtoka ogrevalne vode (+55 °C).
Temperatura predtoka pri toplotni črpalki označuje temperaturo vode, ki prihaja iz toplotne črpalke in se prečrpava v ogrevalni sistem.
| Pomen oznak za temperaturo zunanjega zraka | |
| A2 | A7 |
| 2 °C | 7 °C |
| Pomen oznak za temperaturo predtoka – temperatura ogrete vode | |
| Talno ogrevaje | Radiatorsko ogrevaje |
| W35 | W55 |
| 35 °C | 55 °C |
Primer:
Podatek A2/W35 pomeni, da je bila toplotna črpalka testirana pri temperaturi zraka na vstopu 2 °C in temperaturi vode na izstopu 35 °C. To so pogoji, ki so blizu povprečnim zimskim razmeram v srednji Evropi.
Podatek A7/W35 pomeni, da je bila toplotna črpalka testirana pri temperaturi zraka na vstopu 7 °C in temperaturi vode na izstopu 35 °C. Ti pogoji so blizu povprečnim pomladnim in jesenskim razmeram v srednji Evropi.
Grelno število toplotne črpalke zrak – voda
Pomemben podatek o učinkovitosti toplotne črpalke zrak-voda je njeno grelno število. Pri navajanju tega podatka obstaja več načinov, ki so lahko v osnovi vsi pravilni. Ključnega pomena je, da je ob grelnem številu navedeno, pri katerih temperaturah je bilo to izmerjeno.
Grelno število se navaja po standardih EN 14511 ali EN 255.. Oba standarda predpisujeta natančen postopek merjenja grelnega števila toplotne črpalke in predstavljata osnovo za izračun sezonskega grelnega števila (SCOP).
SCOP (Seasonal Coefficient Of Performance) je merilo energetske učinkovitosti toplotne črpalke, ki upošteva različne delovne pogoje skozi celotno ogrevalno sezono.
Pri obeh standardih se poleg električne moči kompresorja upošteva tudi električna energija ventilatorja, sorazmerna električna moč obtočne črpalke (za premagovanje uporov v kondenzatorju) in energija, potrebna za odtaljevanje.
Standard EN 14511 dovoljuje največ 5 °C temperaturne razlike med predtokom in povratkom ogrevalne vode. Zaradi tega imajo toplotne črpalke zrak-voda, merjene po tem standardu, približno 7 % nižje grelno število v primerjavi z meritvami po standardu EN 255.
Velikost uparjalnika in razmaki med lamelami
Velikost uparjalnika sicer ne moremo kar tako oceniti. Večji kot je uparjalnik za določeno moč, večja je učinkovitost toplotne črpalke. Vendar je pomebnejši razmak med lamelami uparjalnika.
Če želimo, da bo toplotna črpaka zrak – voda učinkovito delovala pozimi, torej takrat, ko so temperature med -5 in +5°C z visoko zunanjo vlago) mora znašati razmak med lamelami uparjalnika min. 4 mm.
V nasprotnem primeru bo toplotna črpalka sicer lahko delovala, vendar bo odtaljevanje (mrtvi čas in poraba energije) precej pogostejše, kar na koncu pomeni precej slabše letno grelno število toplotne črpalke zrak – voda.
Na zunanjih enotah toplotnih črpalk so lamele vidne, tako da lahko razmik med lamelami sami preverimo. Za optimalno učinkovitost in delovanje toplotne črpalke je priporočljivo, da razmak med lamelami uparjalnika znaša med 4 in 6 mm.
Lamele uparjalnika toplotne črpalke.
Glasnost toplotne črpalke zrak -voda
Glasnost toplotne črpalke je ena bolj pmembnih karakteristik, pogosto označena tudi kot zvočna moč in/ali zvočni tlak toplotne črpalke, pri čemer mora podatek obvezno vsebovati razdaljo na kateri je izmerjen.
Če je ta razdalja npr. 10 m, sosed pa je od toplotne črpalke oddaljen samo 5 m, potem obvezno potrebujemo še podatek, ki je izmerjen na krajši razdalji. Seveda je na koncu pomembna postavitev toplotne črpalke v okolje ter širitev zvoka ter odboj zvoka. Hrup, oziroma glasnost toplotne črpalke se meri v decibelih (dB(A)) in se opravi na razdalji 1 metra od enote, na višini 1,5 metra nad tlemi.
Običajna glasnost toplotnih črpalk zrak – voda na tej razdalji znaša okrog 60 dB(A).
V Sloveniji imamo predpisane omejitve glasnosti toplotnih črpalk zrak-voda:
- Nočni čas (od 22. ure do 6. ure): 35 dB(A) pri meji sosednje parcele,
- Dnevni čas (od 6. ure do 22. ure): 40 dB(A) pri meji sosednje parcele.
Pri zmanjševanju hrupa so pogosto v pomoč tudi preusmeritvene maske vstopnega in izstopnega zraka, ki pa, žal, nekoliko zmanjšajo pretok zraka in posledično tudi učinkovitost toplotne črpalke. Ker je ta podatek lahko zavajajoč, je optimalna rešitev, da preverimo glasnost že vgrajene toplotne črpalke in se o njeni dejanski glasnosti prepričamo na lastna ušesa.
Kompresor toplotne črpalke
Kompresor je ključna komponenta toplotne črpalke, ki je odgovoren za premikanje hladilnega sredstva skozi sistem in ustvarjanje toplote. Dobro zasnovan in izdelan kompresor je bistven za nemoteno delovanje in optimalno učinkovitost toplotne črpalke.
Kompresor predstavlja vitalni del toplotne črpalke.
Pred nakupom je smiselno preveriti proizvajalca kompresorja. Predstavljamo vam par renomiranih proizvajalcev kompresorjev:
- Copeland Corporation (ZDA)
- Daikin Industries, Ltd. (Japonska)
- Mitsubishi Electric Corporation (Japonska)
- Carrier Corporation (ZDA)
- Hitachi Ltd. (Japonska)
- Panasonic Corporation (Japonska)
Toplotna črpalka zrak – voda z vgrajenim bojlerjem za sanitarno vodo ali brez?
Na voljo so sistemi toplotnih črpalk zrak voda z že vgrajenim bojlerjem, t.i., integrirane toplotne črpalke in toplotne črpalke brez bojlerja, montirane na steno.
V primeru toplotne črpalke brez vgrajenega bojlerja moramo poskrbeti za ogrevanje sanitarne vode. To si lahko zagotovimo z nakupom zalogovnika za sanitarno vodo. Po navadi imajo toplotne črpalke program, s katerim se lahko ločeno upravlja nastavitev ogrevanja prostorov in ogrevanje sanitarne vode. Za to potrebujete dobro izoliran zalogovnik za sanitarno vodo in dodatni vodovodni razvod ter krmilno opremo.
V primeru, da se odločite za integrirano toplotno črpalko, ima ta že vgrajen bojler za sanitarno vodo. Te toplotne črpalke so sicer nekoliko dražje, vendar zasedejo manj prostora.
Alternativna možnost ogrevanja sanitarne vode je toplotna črpalka za sanitarno vodo (marsikje, kjer se zamenjuje stari ogrevalni sistem, je ta že vgrajena), ali z navadnim bojlerjem.
Levo – primer notranje enote toplotne črpalke zrak – voda z že vgrajenim bojlerjem (integrirana toplotna črpalka), desno – primer toplotne črpalke brez vgrajenega bojlerja in z dodatnim zalogovnikom za toplo sanitarno vodo.
Montaža toplotne črpalke zrak – voda je v primerjavi z montažo drugih vrst ogrevalnih sistemov razmeroma enostavna in hitra ter mogoča tudi v sezoni ogrevanja.
Ostali elementi toplotne črpalke
Seveda so poleg navedenih komponent, za učinkovito toplotno črpalko zrak – voda pomembni še številni drugi elementi, o katerih pa končni potrošnik težko presodi.
Ponudbo dobaviteljev toplotnih črpalk zrak – voda na slovenskem trgu lahko preverite TUKAJ!
Želite več informacij?
"*" indicates required fields
