Ko postanejo trajnostne usmeritve del vsakdanjega poslovanja, se njihovo ovrednotenje zgodi tako rekoč samo od sebe, trdijo v podjetjih, ki so na to pot že stopila
Evropski okoljski znak lahko označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke standarde uporabnosti in od proizvodnje do odlaganja zmerno obremenjujejo okolje. Kako ga pridobiti, svetujejo v podjetju Kimi iz Trzina, ki kot prvi slovenski izdelovalec čistil, pralnih in pomivalnih sredstev z okoljskim znakom promovira 13 izdelkov.
Pravni okvir
Evropski okoljski znak – znan je tudi kot okoljska marjetica, izvirno pa ecolabel – je ta hip mogoče pridobiti za 24 vrst izdelkov in storitev, ki morajo izpolniti okoljska merila iz posebnih določb evropske komisije (EK) za posamezno skupino izdelkov in storitev. »Po 31. členu zakona o varstvu okolja lahko evropski znak za okolje nosijo izdelki, ki okolje manj obremenjujejo kot drugi istovrstni izdelki,« pojasnjuje Rajko Štangar, vodja razvoja in proizvodnje v Kimiju.
Kdo podeljuje okoljsko marjetico
V Sloveniji okoljsko marjetico podeljuje Agencija RS za okolje (ARSO) z upravno odločbo in podpisom tipske pogodbe o uporabi znaka za okolje. Podjetje mora plačati še posebno pristojbino za vlogo za vsak izdelek, za katerega želi znak za okolje, in letno pristojbino za uporabo tega znaka, dodaja Štangar.
Na spletni strani ARSO je razvidno, da lahko agencija srednjim in malim podjetjem, med katere sodi Kimi, zaračuna največ 600 evrov pristojbine na vlogo za vsak izdelek in 750 evrov letne pristojbine za uporabo znaka okoljske marjetice na čistilo…
