Do konca leta 2021 Slovenija predseduje Svetu EU. O ključnih ciljih predsedovanja smo se pogovarjali z ministrom za okolje in prostor, mag. Andrejem Vizjakom.
Mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor. Foto: Nebojša Tejič/STA
EU se je zavezala skleniti novi evropski zeleni dogovor, hkrati pa uresničiti vsaj 55-odstotno zmanjšanje emisij TPG na ravni EU do leta 2030 in podnebno nevtralnost do 2050. Ali vsi ti ukrepi obetajo dovolj ugoden vpliv na gospodarstvo?
Na področju okolja smo v letu 2021 začeli slovensko predsedovanje Svetu EU hkrati z objavo obsežnega podnebno-energetskega svežnja »Pripravljeni na 55«, evropski zeleni dogovor dobiva konkretno obliko, tudi zato je ključna beseda našega programa predsedovanja zeleno (trajnostno) okrevanje. Gre za gospodarsko okrevanje, s katerim bomo dosegli cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Sveženj »Pripravljeni na 55« prinaša kompleksen niz zakonodajnih predlogov z ukrepi, ki bodo državam članicam omogočili, da dosežejo okrepljene podnebne cilje zmanjšanja toplogrednih plinov (TPG).
Zadovoljni smo, da je bil nedavno sklenjen tudi politični dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom (EP) o predlogu revizije Aarhuške uredbe, ki ureja, kako članice EU izvajajo mednarodno Aarhuško konvencijo za večjo udeležbo javnosti pri odločanju in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah. S spremembo EU odgovarja na neskladje s konvencijo. Slovensko predsedstvo je zadovoljno, da je bil z EP še pravočasno dosežen sporazum. Sprememba širi dostop do revizije nekaterih upravnih aktov institucij EU ob nevladnih organizacijah (NVO) tudi na predstavnike javnosti ter glede tega določa merila.
Slovenija bo povečala deleže OVE v končni rabi energije v vseh sektorjih: v prometu, pri rabi električne energije in toplote ter hladu. Skupni delež OVE bo do leta 2050 dosegel najmanj 60 %. Slovenija bo povečala deleže OVE v končni rabi energije v vseh sektorjih: v prometu, pri rabi električne energije in toplote ter hladu. Skupni delež OVE bo do leta 2050 dosegel najmanj 60 %.
Sredi julija je na Brdu potekalo srečanje ministrov za okolje na temo svežnja Pripravljeni na 55. Kako ocenjujete dogovore?
Zasedanja so se udeležili ministri in predstavniki držav EU, EEA in držav kandidatk (z izjemo Turčije) ter predstavniki Evropske okoljske agencije EEA in Evropskega okoljskega biroja EEB. Opravili smo prvo splošno in politično razpravo o novem svežnju »Pripravljeni na 55«. Razpravljali smo o arhitekturi paketa kot celote in povezavi med različnimi predlogi v paketu, ter glede pomembnosti posameznih predlogov za posamezno državo članico za doseganje cilja EU do leta 2030.
Letos je v Glasgowu načrtovana prelomna podnebna konferenca, eno bolj pomembnih okoljskih srečanj. Kateri so cilji srečanja?
V času predsedovanja bo novembra letos potekala prelomna podnebna konferenca COP26 v Glasgowu, na katerem bo imelo slovensko predsedstvo pomembno vlogo pri koordiniranju stališč EU.
Na neformalnem svetu na Brdu sem že odprl vsebinsko razpravo okoljskih ministrov EU o predlaganih ukrepih za doseganje okrepljenih podnebnih ciljev. Ti so tesno povezani z doseganjem zavez iz Pariškega sporazuma in tako predstavljajo dobro izhodišče za prihajajočo podnebno konferenco v Glasgowu.
V sklopu neformalnega zasedanja smo ministri opravili razpravo o pripravah na 26. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (COP26 UFCCC), ki bo potekalo v Glasgowu. Zasedanja se je udeležil tudi predsedujoči COP26 Alok Sharma. Šlo je za prvo neformalno razpravo za pripravo usklajenega mandata EU za nastop na novembrski konferenci (COP26), kjer bo Slovenija zastopala in se v imenu EU pogajala s tretjimi državami. Formalni sprejem mandata v obliki zaključkov (Sklepov Sveta) je predviden na oktobrskem zasedanju Sveta za okolje.
Ministri smo se v celoti strinjali, da je letošnje leto ključno za splošni cilj ohraniti 1,5 stopinje na dosegu roke ter da je treba strniti napore za dvig globalne podnebne ambicije in dokončanje Knjige pravil ter s tem omogočiti doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Kot predsedujoči Svetu EU si bomo po najboljših močeh prizadevali za doseganje ambicioznega pogajalskega zaključka pogajanj v Glasgowu.
Glede na trende podnebne nevtralnosti držav EU, kakšno energetsko mešanico potrebujemo v Sloveniji, kateri scenariji so možni?
Slovenija lahko na podlagi analiziranih scenarijev, kot je navedeno v Dolgoročni podnebni strategiji 2050, doseže podnebno nevtralnost vsaj z dvema scenarijema, in sicer z ambicioznim jedrskim scenarijem in ambicioznim scenarijem z uporabo sintetičnega naravnega plina. Za ohranitev stabilnega elektroenergetskega sistema, z vsemi funkcijami, je potrebna izgradnja dveh ali več sistemskih elektrarn, pri tem pa pušča odprto izbiro energetske mešanice. Ta naj bi v prihodnosti vključevala ali izgradnjo novega bloka jedrske elektrarne, ali več manjših jedrskih elektrarn, ali elektrarne na ogljično nevtralne sintetične pline. OVE bodo dobro integrirani v energetski sistem s povezovanjem vseh vrst omrežij in energetskih sistemov, vključno s pretvorbo in shranjevanjem energije.
Mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor. Foto: Nebojša Tejič/STA
Zeleni razvojni projekti MOPZeleni razvojni projekti MOP
V pristojnost ministrstva za okolje in prostor spada tudi področje upravljanja voda. S spodbujanjem izgradnje in obnove okoljske infrastrukture na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, kjer so investicije podprte z evropskimi sredstvi, prispevajo k trajnostnemu upravljanju naravnih virov in upravljanju vodnih virov, preprečevanju onesnaženja in energetski učinkovitosti sistemov oskrbe. Pri izgradnji infrastrukture bo ministrstvo upoštevalo standarde izvajanja projektov glede podnebne nevtralnosti ter načela “do not significant harm”, ki izhajajo iz okvirov evropske kohezijske politike 2021-2027 ter Načrta za okrevanje in odpornost. Na ta način ministrstvo odgovorno sooblikuje področje izvajanja gospodarskih javnih služb, ki služijo prebivalstvu in za katerega lokalne skupnosti nimajo dovolj lastnih sredstev.
Izpusti toplogrednih plinov so se sicer v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji znižali za 15 %. Glede na to, da k izpustom največ prispeva promet, kaj se načrtuje na področju železniškega in cestnega prometa?
V sektorju prometa, ki danes prispeva tretjino vseh skupnih emisij TGP, bo za zmanjšanje emisij TGP za 90 do 99 % glede na leto 2005 treba zagotoviti učinkovit javni potniški promet, vzpostaviti moderno železniško omrežje, preusmeriti tovorni promet na železnice, zmanjševati potrebe po vsakodnevni mobilnosti ter spodbujati zasedenost vozil, kolesarjenje in pešačenje. Prevozna sredstva bo v večini poganjala elektrika, dopolnjevali jo bodo obnovljivi ali sintetični plini, ki bodo ogljično nevtralni.
NEPN kot osrednji akcijski energetsko-podnebni načrt do leta 2030 v ospredje postavlja železniški promet in ukrepe trajnostne mobilnosti, ob tem je ključna poenostavitev administrativnih postopkov pri elektrifikaciji prometa.
Gre za povečanje zmogljivosti koridorjev Kamnik–Ljubljana, Ljubljana–Kranj (dvotirnost), koridor JV od Ljubljane, območje ljubljanskih železniških postaj in postajališč. Hkrati je vključena nadgradnja proge za doseganje standardov TEN-T, povečanje zmogljivosti Koper–Ljubljana (nova proga Koper–Divača, nadgradnja odseka Divača–Ljubljana), Maribor–Šentilj, Pragersko–Maribor (povečanje dopustnih obremenitev), Zidani Most–Pragersko, Ljubljana–Jesenice (predor Karavanke). Načrtovan je razvoj integriranega javnega prometa, zmanjševanje potrebe po uporabi osebnih vozil ter reaktivacija razvrednotenih območij na podeželju za dejavnosti, ki omogočajo povečanje lokalne zaposlenosti in zmanjševanje dnevnih migracij v mesta.
NEPN vključuje tudi dodatno infrastrukturo za pešačenje in kolesarjenje za dnevne uporabnike, vključno z ustrezno infrastrukturo polnilnic in spodbujanjem uporabe električnih koles ter spremembo trošarinske politike in prilagoditev cestninske v skladu s smernicami zakonodaje EU. Hkrati je pomembna zagotovitev ustreznega podpornega okolja za celostno elektrifikacijo Luke Koper, tudi za rabo alternativnih goriv, kot so električna energija, utekočinjen in stisnjen zemeljski plin, ki ga bodo postopoma zamenjali sintetični plin (SNP), vodik (H2) in UNP, ki je prehodnega značaja, ter biogoriva.
Želite več informacij?
"*" indicates required fields
