Zemeljski plin je danes zagotovo energent prehoda v popolnoma obnovljivo prihodnost v naslednjih desetletjih. Pridobiva se iz podzemnih nahajališč in se ga po plinovodnih omrežjih distribuira do uporabnika. Je gorivo, ki je fosilnega izvora in produkt razkroja organskih snovi. Zemeljski plin sestavljajo različni plini. V tej zmesi je največ metana, katerega je kar do 99 %, prisotni plini pa so še propan, etan, butan, primesi težjih ogljikovodikov, dušik in ogljikov dioksid.
Zemeljski plin je vsestransko je uporaben in energijsko učinkovit. Ker je brez vonja in eksploziven, mu zaradi varnostnih razlogov dodajajo vonljivo snov, po kateri zaznamo njegovo prisotnost. Ima kopico dobrih lastnosti in na srečo je tudi cena zemeljskega plina ugodna in sprejemljiva.
Kontinenti razvitega sveta so prepreženi z vidnimi in nevidnimi plinovodi
Zemeljski plin - fosilno, vendar čisto gorivo
Zemeljski plin je fosilno gorivo, podobno kot nafta ali premog, vendar je najčistejše fosilno gorivo, z najmanj emisijami CO2 pri izgorevanju. Nastal je med razpadanjem nakopičenih organskih materialov, ki so bili izpostavljeni visokim temperaturam in pritiskom. V milijonih let se je ta masa spremenila tudi v mehurčke metana, ki se globoko pod površino planeta nahajajo v samostojnih plinskih žepih, ali pa skupaj z nafto. V novejšem času ga pridobivajo s hidravličnim frakturiranjem, pri čemer 3 km pod površino povzročajo razpoke v skrilavcih iz katerih nato izhaja plin.
V svetovnem merilu trenutno porabimo 3.900 milijard m3 letno, ocenjene zaloge pa bi ob tej porabi ob zdaj poznanih nahajališčih zadostovale za okrog 60 let. Med vsemi energenti ima plin okrog 24% delež, poraba pa narašča predvsem na Kitajskem, največja porabnika pa sta ZDA in Rusija, saj pokurita več kot tretjino svetovne proizvodnje zemeljskega plina.
Primerjava emisij CO2 pri zgorevanju različnih kuriv in plina
Med zgorevanjem je zemeljski plin neoporečen
Njegova slaba lastnost je, da je neobnovljiv vir in da ga po določenem času lahko zmanjka. Zgorevanje skoraj popolno, pri čemer se v atmosfero izloči zelo malo okolju neprijaznih snovi. Če bi povečali rabo plina in v vseh napravah omogočili kvalitetno zgorevanje z modrim plamenom, bi se s tem močno približali planetarnim okoljskim ciljem.
V primerjavi z drugimi gorivi, plin za seboj ne pušča saj, pepela ali neprijetnih vonjav. S prehodom na ogrevanje z zemeljskim plinom se, v primerjavi s kurjavo na olje, rešimo vkopanega ali nadzemnega rezervoarja, nevarnosti korozije in razlitja, onesnaženju okolja in dragim čistilnim akcijam. Tudi v primeru zamenjave ogrevalnega sistema, je plinska peč ali plinski kondenzacijski kotel je ena najcenejših investicij pri ogrevalnih sistemih. Zemeljski plin ni strupen, če ga vdihnemo v manjših količinah ne bomo čutili nobenih posledic.
Pridobivanje in transport
Geološkim raziskavam sledi vrtanje v globino. Kadar naletimo na mehur plina je ta sestavljen v glavnem iz metana, manjši del pa še iz etana, butana in propana. Pomešan je z vodo in drugimi kemičnimi spojinami, zato mu pravijo, da je »moker«. Potem, ko ga očistijo in rafinirajo, ostane čist metan, ki je »suh« plin, pripravljen za transport po cevovodih. Spreminjajo pa ga tudi v tekočo obliko, pri čemer ga ohladijo na – 126 °C, pri tem kondenzira, volumen pa se zmanjša za 600 krat. Nato ga lahko prevažamo s tovornjaki ali ladjami do kraja, kjer ga spet spremenimo v plin.
Prevoz utekočinjenega zemeljskega plina v predele braz naftovodov
Slaba lastnost metana pa je, da je zelo intenziven toplogredni plin, 20 krat bolj učinkovit kot ogljikov dioksid. Če ga nepravilno pridobivamo, lahko uide v atmosfero, škodljive pa so tudi plamenice na naftnih poljih, ki v okolje neprekinjeno oddajajo strupene snovi.
Ekonomsko zanimiv, učinkovit, varen
Zemeljski plin ima več prednosti. Transportiramo ga po plinovodih, ki so razmeroma poceni, varni in učinkoviti. V naseljenih krajih so plinska omrežja zgrajena že desetletja, zato je razdeljevanje in uporaba v gospodinjstvih izjemno enostavna. V preteklih desetletjih se je plin izkazal za zanesljiv energent, saj je dobav potekala nemoteno. Tudi države so spoznale njegovo vrednost, zato urejena skladišča plina kot rezervo za izjemne razmere.
Grafični prikaz porabe energentov v svetu od 1965 do danes
Ker je zemeljski plin brez vonja mu dodajajo varnostni dodatek, merkaptol, ki mu da značilen standardiziran vonj. S tem se poveča varnost, saj lahko vsak, brez posebnih detektorjev, zazna netesnost in opozori nanjo. Kljub visoki vnetljivosti so predpisi in dolgoletna uporaba plina med uporabniki in distributerji dosegli zavidljivo raven varnostne kulture, zato lahko plin označimo kot zelo varen energent.
Povezane vsebine
