pogovor dr. Peter Novak strokovnjak za energetiko
Bioplinarne odžirajo hrano ljudem, če namesto odpadkov iz živinoreje in kmetovanja kot surovino uporabljajo kmetijske rastline
Ljubljana Ali zelena energija ogroža prehransko varnost? Je modro kmetijske površine namenjati za pridelavo energetskih rastlin, iz katerih bi proizvajali energijo, ne hrane? Na ta vprašanja bodo skušali jutri odgovoriti na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dr. Peter Novak, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za energetiko, nanjo ni bil povabljen, je pa imel kot član znanstvenega sveta Evropske agencije za okolje nedavno na sedežu te ustanove uvodni referat o učinkoviti rabi biomase. »Uporaba biomase za proizvodnjo bioplina je energetsko nesmotrna, če ne poteka iz ostankov oziroma iz odpadkov. V Sloveniji bi potrebovali svet za obnovljive vire energije, ki bi imel tri dele: biomaso, sonce in veter. Kmetijskih površin v nobenem primeru ne bi namenjal za proizvodnjo biomase. Ostati morajo za hrano. Pika. Konec!« je odločen dr. Novak.
Napoveduje, da bo Evropska unija svoj cilj glede obnovljivih virov energije iz biomase oklestila, ker da ga je sprejela premalo pretehtano. »Uporaba biomase bo omejena, čeprav nekateri pri nadomeščanju fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije nanjo veliko stavijo. Če ne gre za ostanke biomase, je njena uporaba za proizvodnjo bioplina energetsko nesmotrna. Primer: v Braziliji, kjer je uporaba biomase najbolj razvita, dobimo na hektar sladkornega trsa približno šest tisoč litrov etanola. Če na isti lokaciji izmerimo sončno sevanje, ki pade na to zemljo v enem letu, pa ugotovimo, da je izkoristek od sončnega sevanja do etanola 0,032 odstotka. Torej, če bi na isto mesto postavili sončne celice, bi imeli izkoristek štirinajst odstotkov. To govori o tem, da je treba biomaso kot kemično akumulacijo sončne energije izjemno pazljivo uporabljati. Če bi sadili rastline na plodni zemlji, ki je imamo v Sloveniji premalo za lastno prehrano, in jih predelovali v bioplin z zelo nizkim izkoristkom, ki je približno enak kot pri etanolu, je to nesmotrno. In še nekaj je: kdor misli, da bomo z uporabo biomase zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida, je v globoki zmoti, saj s tem izpuste za določeno časovno obdobje le zamaknemo,« poudarja dr. Peter Novak.
Pridelave energetskih rastlin v Sloveniji ne odobravate?
Kje jih boste pa sadili? Danes ne pridelamo dovolj hrane zase, hrana, plodna zemlja in voda pa bodo v naslednjih stoletjih ključne. Mi plodno zemljo zazidavamo, in če je ne bomo uporabili za prehrano, se nam slabo piše, kajti kmalu ne bo več mogoče hrane voziti šest, sedem tisoč kilometrov daleč, saj bo to zaradi okoljskih taks predrago. Uvožene hrane tudi ne bomo imeli s čim plačati, če bo izvoz slovenske industrije še naprej upadal. Ni namreč problem uvažati, temveč plačati. Če denar vrtimo le doma, zunaj ne moremo kupovati, če pa kupujemo zunaj, moramo izvažati. Ko bodo banke nehale kreditirati, se nam bo zgodilo to, kar se je Irski in Grčiji. Tik pred finančnim zlomom sta tudi Portugalska in Španija. Slednja je šla z obnovljivimi viri energije tako daleč, da ne vidi več izhoda. Preveč je subvencionirala proizvodnjo elektrike s sončnimi celicami. Podobno se je zgodilo Češki, ki je lani zgradila največ sončnih celic v Evropi in se za petnajst let obvezala, da bo dodajala elektriko iz obnovljivih virov, ki je do petkrat dražja od tržne cene električne energije. Trenutno je cena elektrike na trgu okoli 50 evrov za megavatno uro, sončna kilovatna ura pa je plačana po 350 evrov…
