Daj nam danes naš vsakdanji strup

Avtor: Simon Tihec

V nabito polni kinodvorani v Mariboru sta pred dobrim mesecem imela štiriurno predavanje dva strokovnjaka za ekologijo in zdravo prehrano,  Anton Komat in Sanja Lončar. Vsi podatki, ki sta jih predstavila, so na žalost resnični in večkrat preverjeni, rdeča nit pa so strupi v okolju in prehrani.

V nabito
polni kinodvorani v Mariboru sta pred dobrim mesecem imela štiriurno predavanje
dva strokovnjaka za ekologijo in zdravo prehrano,  Anton Komat in Sanja Lončar. Vsi podatki, ki
sta jih predstavila, so na žalost resnični in večkrat preverjeni, rdeča nit pa so
strupi v okolju in prehrani. Vsakomur je jasno, da se bo avto po nalivanju
napačnega goriva ustavil v nekaj sekundah, pričakujemo pa, da dolgoleten in
napačen način prehranjevanja, v našem organizmu ne bo pustil nobenih posledic.
Strupom v okolju in prehrani se ni več mogoče popolnoma izogniti, lahko pa
izberemo manj obremenjujoč in tvegan način prehranjevanja.

 

Kadar
kriminalisti sumijo, da je žrtev nekdo zastrupil, jih ne zanima kri temveč
telesne maščobe. Slednje so skladišče vsakovrstnih toksinov, ki smo jih s hrano
vnesli v telo, zato zdravniki preobilnim pacientom vedno priporočajo počasno
hujšanje. Na to so prvi opozorili opazovalci ptic selivk, saj jih je zanimalo,
zakaj je po nočnem počitku polovica jate vzletela, ostale ptice pa so iz
neznanega vzroka mrtve obležale na tleh. Vzrok je bila hrana, obremenjena s
pesticidi in hitra poraba maščobnih zalog med poletom, ki jih telo ni moglo predelati
in postopno izločiti. Naslednji žalosten dokaz za to trditev je zdravstveno
stanje Eskimov, ki so trenutno najbolj bolna skupina ljudi na planetu. Zaradi
zakonitosti okolja v katerem živijo se prehranjujejo z maščobnim tkivom tjulenjev,
ki je nabito s strupi. Poleg njih so v nevarnosti severni medvedi, vendar ti ne
bodo izumrli zaradi ogrevanja planeta ampak zaradi zastrupitve, ki povzroča
genetske okvare, zlasti medvedjih samcev. Oboji se hranijo z živalmi, ki so
mesojede in jedo ribe, ki jedo druge ribe. Sliko zaokrožuje še podatek, da
zdravniki v ZDA v času nosečnosti ženskam odsvetujejo kakršnokoli prehrano, ki
prihaja iz morja. To pomeni, da je najvarnejša hrana iz začetka prehranjevalne
verige, plodovi rastlin in zelenjava, iz morja pa majhne ribe, s krajšo
življenjsko dobo.

 

Plastiko
in hrano bi bilo najbolje držati daleč narazen, zlasti takrat, ko prihaja do
spremembe temperatur. Priprava v mikrovalovni pečici v originalni embalaži, ali
domače shranjevanje živil v zamrzovalnik povzročijo, da sta hrana in plastika v
stiku ko se topla pakirata, ohlajata, zamrzujeta, ponovno odtaljujeta in nato
grejeta. S tem omogočimo, da mehčala in druge substance hitro in učinkovito
prestopajo iz plastike v hrano, ki jo nato použijemo in toksine počasi
skladiščimo v telesni maščobi. Enako se dogaja s pakiranimi izdelki, ki se od
proizvodnje do police v trgovini, med transportom, nekajkratnim prelaganjem in
čakanjem v skladiščih, večkrat ogrejejo in ohladijo. Strokovnjaki trdijo, da je
eden od najbolj obremenjenih izdelkov, ki ga lahko najdemo na policah trgovin,
jedilno olje v plastični embalaži. Olje je že samo po sebi topilec plastike,
čas in temperaturne spremembe pa prehod strupenim snovem samo še olajšajo.
Najboljša in absolutno nenevarna embalaža je steklo, za odkritje olja v
steklenki pa se je v trgovini potrebno že kar potruditi.

 

Od sadja
so najbolj obremenjene pomaranče in limone, zaradi pesticidov, ki se nahajajo
na in v lupini. Predavatelja sta trdila, da se teh sadežev naj nebi niti
dotikali, kaj šele, da bi jih jedli. Če običajno pomarančo pozabimo za nekaj
mesecev globoko v predalu, ne bo zgnila ampak se bo samo izsušila. Plesni so na
Zemlji že milijone let in se znajo dobro izogniti strupom. Hkrati pa delujejo tudi
kot indikatorji za hrano, ki je manj obremenjena ali netoksična, velja torej
pravilo, kar gnije in plesni je užitnejše. Svetovalna podjetja, ki se ukvarjajo
z napovedovanjem trendov v prihodnosti, vedno priporočajo prehod na hrano iz
okolja v katerem živimo. Poleg dobrega učinka na lokalno ekonomijo navajajo še
zmanjšano porabo nafte za prevoze, boljšo možnost kontrole načina pridelave in
korist, ki jo imamo od sveže hrane, polne vitaminov in hranilnih snovi. Danes
slovenski krompir jedo Nemci, slovensko mleko pa Italijani. Mi pijemo madžarsko
mleko in jemo romunski, albanski, nizozemski ali egiptovski krompir. Da o sadju
in zelenjavi niti ne govorimo, saj bi se v seznamu pojavile skoraj vse države
sveta. 

 

Če opazimo
pojav strupov v okolju ali različne vrste okoljskega kriminala, je pravi naslov
za prijavo policija. Oni imajo v svojih vrstah ljudi, ki so šolani za ta namen.
Dober naslov je še krajevni tržni inšpektor, ki bo ob prijavi ukrepal. Seveda
ne moremo prijaviti hrane, obremenjene z »E« dodatki in pesticidi, saj
proizvajalci pazijo, da dogovorjena določena meja v posameznem pakiranju ni
prekoračena. Strokovnjaki trdijo, da se povprečen prebivalec severne poloble,
ki poje tri obroke na dan, zastrupi 50 krat na leto.

 

Dobra vest
je torej spet bio prehrana, ki je strogo kontrolirana tudi s strani konkurence,
in se je do sedaj izkazala za čisto. Je celo bolj varna od tiste na tržnici,
zlasti če ne poznamo načina pridelave kmeta od katerega jo kupujemo. Bio
pridelovalci se držijo strogih in sonaravnih pravil pridelave in z veseljem
sprejemajo nenajavljene kontrolorje, ki vse leto preverjajo, če delajo v skladu
s pravili. Zato je takšna hrana za nekaj stotinov dražja, vendar edino pravo
gorivo, ki omogoča dolgo in nemoteno delovanje človeškega organizma.

 

Ladjarji,
letalci, vozniki in danes še vsak posameznik, so lahko opremljeni z GPS
napravami, ki nenehno kažejo pravo in najbližjo pot do cilja. Podobna naprava
za razlikovanje med boljšo in slabšo prehrano še ne obstaja, pomagata pa znanje
in informiranost. Ta del pa je odvisen samo od nas samih.

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE