Če želimo v Sloveniji doseči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20%, lahko to izvedemo samo z nadomeščanjem fosilnih goriv z obnovljivimi viri. To zamenjavo bo potrebno opraviti v industriji, prometu ter ogrevanju in hlajenju stavb. Za ta namen imamo na razpolago obnovljive vire, sonce, vodo, veter, biomaso in geotermalno energijo, potrebujemo pa še korenit zasuk v našem razmišljanju. Za prestop bomo potrebovali kapital, za pritegovanje kapitala pa zakone, ki bodo investitorjem priznali olajšave na davčnem področju. Za lažje razumevanje, kako zapleten je ta proces, bomo prikazali primer zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Ker področje ogrevanja in hlajenja dobro poznamo, smo se pri analizi opredelili prav za to področje.
Javno dostopni podatki
Osnova za izdelavo analize so bili podatki, dostopni na spletnih straneh Zavoda RS za statistiko, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za okolje in prostor ter podatki iz arhiva Inštituta za obnovljive vire energije Kranj. Izhodišče za analizo je podatek, da je bilo v času popisa nepremičnin leta 2002 v Sloveniji evidentiranih 463.029 stanovanjskih enot, večina v enostanovanjskih objektih in manjše število v večstanovanjskih in drugih objektih. Za lažjo primerjavo še navedba, da je bilo v letu 2008 izdanih 5.288 gradbenih dovoljenj za stanovanjske objekte. Zato naj bi ogrevanje na fosilne energente zamenjali z obnovljivimi v 20% stanovanjskih enot, kar je 92.606 stanovanj. V slovenskih klimatskih pogojih je fosilna goriva možno nadomestiti z biomaso in rabo toplote zemlje.
Današnja poraba kuriva
Če predvidevamo, da za ogrevanje posamezne stanovanjske enote danes potrebujemo 2000 l kurilnega olja, s ceno 1 €/liter, nas to skupaj s stroški za vzdrževanje stane 2.200,00 EUR na leto. Za 92.606 stanovanj bo letna poraba kurilnega olja 185.214 ton. Za transport tolikšne količine olja potrebujemo 9.260 avtocistern, vsaka z volumnom 20.000 l.
Ob takšni porabi kuriva, letne emisije toplogrednih plinov znašajo 481.551 ton.
Posledice prehoda na biomaso
Če bi izračunano količino kurilnega olja nadomestili z obnovljivim virom, na primer biomaso in delno s plitvo geotermijo, s tem povzročimo zanimive posledice. Uporabniki bi za kurjavo plačali manj, s prihranki pokrili investicije, država pa bi pobrala manj davkov. Emisije CO2 bi se zmanjšale za 338. 015 t letno, pri čemer smo upoštevali tudi emisije, ki so posledica proizvodnje porabljene električne energije, v razmerju 1 kWh = 0,5 kg CO2. Manjši bi bili tudi stroški obratovanja posameznega kurišča, obratovanje pa bi postalo uporabniku prijaznejše.
Prehod na toplotne črpalke
Če posamezno bivalno enoto, ki porabi 2000 l kurilnega olja začnemo ogrevati s toplotno črpalko zemlja/ voda, bi morala črpalka imeti moč 8 kW. Pri tem smo upoštevali, da imajo stavbe vsaj minimalno toplotno izolacijo že vgrajeno. Ob povprečni letni porabi 3.100 kWh električne energije za posamezno toplotno črpalko in ob predpostavki 0,10 € za 1 kWh elektrike, bi letni strošek ogrevanja znašal 310,00 €, z vzdrževalnimi stroški 200,00 € pa skupaj 510,00 €. V analizi ustvarjena pozitivna razlika bo namenjena subvencioniranju obnovljivih virov energije.Da bi to dosegli bi morali v desetih letih v objekte vgraditi 92.606 toplotnih črpalk z vso potrebno toplotno opremo, v zemljo vgraditi enako število toplotnih izmenjevalcev, pred tem pa pripraviti še toliko projektnih dokumentacij. Iz dosedanjih delovnih izkušenj vemo, da za izvedbo in montažo zemeljskega izmenjevalca in toplotne črpalke potrebujemo 3 delavce in 10 delovnih dni. Za pripravo projekta potrebujemo enega strokovnjaka in 30 delovnih dni. Če ima leto povprečno 264 delovnih dni, ugotovimo, da lahko en strokovnjak na leto izdela okrog 9 projektov. Če bi ta prehod hoteli opraviti v desetih letih, moramo letno postaviti 9.260 sistemov, za kar potrebujemo 1000 izvajalcev.
 Navpično zemeljsko sondo vstavljajo v dokončano vrtino |  Toplotna črpalka zemlja – voda deluje zanesljivo, neslišno in poceni |
Viri sredstev in druge koristi
Za financiranje bi uporabili sredstva, ki so predvidena za plačevanje kazni zaradi neizpolnjevanja kjotskih obvez. Če pa upoštevamo še prihranke zaradi rabe obnovljivih virov energije, lahko to pomeni tudi samofinanciranje takšnega projekta. Poleg tega bi moral za vsakim takim projektom stati tudi Eko sklad RS s svojimi ugodnimi posojili.
Poleg razvoja kovinsko predelovalne industrije in dejavnosti zaključnih del v gradbeništvu, to lahko pomeni tudi zagon nove proizvodnje. Cenovno ugodnejša za investitorja je vgradnja tovrstnih sistemov v novogradnje, saj ni potrebno ničesar menjati, ampak samo vgraditi. Zato bi bilo morda najprimernejše uvajanje zakona, ki bi določal obvezno vgradnjo okolju prijaznega ogrevalnega sistema. Prehod na obnovljive vire pa pomeni tudi zmanjševanje energetske odvisnosti celotne države. Glede na to, koliko elektrike že danes proizvedemo sami, lahko trdimo, da država Slovenija postaja energetsko samostojna. Uvoziti bi morali samo še energente za promet in industrijo.
Stroški in prihranki
Predvideni stroški predelave enega objekta bi znašali okrog 15.000 € skupaj z davki. Investicija se vlagatelju povrne v desetih letih, brez obračunavanja spremljajočih obresti. Račun je preprost: vsi stroški kurilnega olja 2.200 € letno, obratovalni strošek toplotne črpalke 510 € letno, letni prihranek 1.690,00 €, v desetih letih 16.900 € prihranka .
Predvidena življenjska doba enega ogrevalnega sistema je 20 do 25 let, potem bo potrebno generalno obnoviti toplotno črpalko, da bo delovala še eno tako obdobje, zemeljski toplotni izmenjevalec pa ima garancijo 50 let. Potrebno je poudariti, da bo investicija v novogradnjah za 60% manjša, saj mora investitor v vsakem primeru vgraditi toplotno črpalko in razvode, kar stane okrog 9.000 €, bo dodatni strošek le vgradnja zemeljskega toplotnega izmenjevalca. V starejših stavbah je strošek višji, saj je potrebno menjati vso strojno opremo in opraviti predelavo na nizkotemperaturni sistem ogrevanja.
Prehod je možen
Pri nas deluje več kot 100 stavb s takšnim sistemom ogrevanja, večina so to stanovanjske hiše in nekaj javnih, šolskih in poslovnih objektov. Pomembno je poudariti, da z rabo energije zemlje omogočamo tudi hlajenje objektov, tako da s takšnim sistemom odpade tudi uporaba gospodinjskih klima naprav. V Avstriji so samo lani postavili 4500 objektov s takšnim načinom ogrevanja. Ker prestop na obnovljive vire omogoča odprtje novih delovnih mest, je potrebno lasten razvoj usmeriti v izpopolnjevanje in pocenitev sistema ter zaposliti domačo industrijo. Imamo vsaj toliko znanja, kot ga imajo nekatere države, ki bolj pospešeno podpirajo razvoj v to smer. Zato velja, da je zamenjava energenta v slovenskih kuriščih možna, z domačim znanjem in v korist domačih investitorjev.
erevija varčujem z energijo geosonda ogrevanje varovanje okolja ekologija vrtina varčevanje energije
