Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani se je uspešno zaključila že enajsta izvedba Slovenske fotovoltaične konference, kjer so domači in mednarodni strokovnjaki predstavili najnovejše trende, tehnološke inovacije ter dobre prakse s področja sončne energije. Dogodek je otvoril dekan fakultete, prof. dr. Marko Topič, ki je izpostavil pomen fotovoltaike kot ključnega elementa v prehodu na trajnostno energetsko prihodnost.
Slovenija presega 10 % delež sončne energije
Po besedah prof. Topiča so v letu 2023 sončne elektrarne v Sloveniji zagotovile 8 % vse električne energije, neuradni podatki za leto 2024 pa kažejo, da naj bi ta delež presegel 10 %, kar Slovenijo uvršča ob bok državam, kot je Portugalska. Med vodilnimi na tem področju so še Nemčija, Ciper, Španija in Grčija – Ciper pa je v zadnjih petih letih svoj delež kar potrojil. Topič je poudaril, da fotovoltaika omogoča hitro širitev proizvodnih zmogljivosti in Sloveniji odpira vrata v mednarodne raziskovalne tokove. Zadnje desetletje je zaznamovalo tudi povečano število znanstvenih objav, ki so rezultat mednarodnih projektov in sodelovanj.
Po besedah prof. dr. Marka Topiča so slovenske sončne elektrarne v letu 2023 proizvedle približno 8 % vse električne energije. Po trenutno še neuradnih ocenah pa naj bi ta delež v letu 2024 presegel 10 %, kar Slovenijo postavlja ob bok državam, kot je Portugalska.
Dr. Uroš Merc iz podjetja BISOL je predstavil tehnološki napredek podjetja in poudaril, da je Slovenija med redkimi državami EU, ki več fotonapetostnih modulov izvozi kot jih uvozi. Tudi mag. Bogomir Jelenc iz ELES-a je izpostavil ključne spremembe v elektroenergetskem sektorju, ki se vse bolj usmerjajo k aktivnemu odjemalcu.
Kritičen pogled na trenutno stanje v sektorju
V imenu Združenja slovenske fotovoltaike je Peter Kumer opozoril na ponavljajoče se težave v sektorju. Spomnil je na zlom trga po ukinitvi podpor pred desetletjem, kar je za več let ustavilo razvoj. Tudi danes sektor pretresa negotovost, tokrat predvsem zaradi pomanjkanja jasne državne politike in slabe komunikacije, ki ruši zaupanje v obnovljive vire.
Konferenca je ponudila tudi pregled konkretnih projektov. Med njimi je bila izpostavljena načrtovana plavajoča sončna elektrarna Družmirje, ki bi lahko postala največja tovrstna v Evropi. Predstavnik HSE Simon Čižmek je predstavil kompleksne izzive umeščanja projekta v prostor, ki vključujejo okoljske, ekonomske in družbene vidike.
Borzen kot ključni podporni steber
Z vidika podpore sektorju je Iztok Gornjak iz Borzena predstavil ukrepe države za spodbujanje rasti fotovoltaičnih sistemov. Borzen že več kot desetletje izvaja različne mehanizme – od višjih odkupnih cen do neposrednih investicijskih spodbud, ki pomembno prispevajo k razvoju OVE v Sloveniji.
Ali sončne elektrarne predstavljajo požarno nevarnost?
Na konferenci so se dotaknili tudi vprašanj varnosti – v zadnjem času se je v javnosti pojavilo več primerov požarov na sončnih elektrarnah. Dr. Marko Jankovec s Fakultete za elektrotehniko je pojasnil, da PV moduli sami po sebi ne predstavljajo požarne nevarnosti, če so pravilno nameščeni in oddaljeni od gorljivih materialov.
Zadnji del konference je bil posvečen energetskim skupnostim. Aleš Jurak iz Resalte je predstavil projekte javno-zasebnega partnerstva pri postavitvi več kot 50 sončnih elektrarn na javnih objektih v Ljubljani. Miha Berlič iz SPL je opisal uspešno izvedbo skupnostne elektrarne na stanovanjskem bloku, medtem ko je Mladen Oljača iz Gen-I delil izkušnje iz Ajdovščine, kjer v energetski skupnosti sodeluje več kot 200 članov.
Zaključek konference je zaznamovala predstavitev virtualne energetske skupnosti in otvoritev novih sončnih elektrarn na strehi Fakultete za elektrotehniko, v okviru evropskega projekta AURORA. Te elektrarne bodo letno proizvedle okoli 200 MWh elektrike – kar predstavlja več kot desetino letne porabe fakultete.
