Vzroki za poplavljeno stanovanje so lahko različni. Počena dovodna cev pralnega stroja, zamrznitev vodovodne cevi, snetje vodovodnega priključka zaradi okvarjenega navoja, napaka v instalaciji ogrevanja ali počen priključek zaradi korozije. Škoda je še večja zaradi tega, ker so vsi omenjeni sistemi običajno brez varovalnih elementov in priključeni na večja omrežja, iz katerih neprestano doteka nova voda. Navlaženje delov stavbe je lahko tudi posledica poplav, zamašene kanalizacije ali izjemno močnih padavin.
![]() Izsuševanje prostora pod estrihi z grelno - sušilno vakuumsko napravo |
![]() Sušenje montažnih sten z vpihovanjem toplega in odsesavanjem vlažnega zraka |
Najpogostejši vzroki
Po podatkih zavarovalnic je največkrat vzrok zamrznjena instalacija vodovoda ali ogrevanja. Včasih je stanovanjska poplava posledica nepravilno položene ali zamašene odtočne instalacije, ko voda izteka preko robov straniščnih kotličkov, umivalnikov ali prenapolnjenih kadi. Običajno v času poškodbe stanovalci dalj časa niso prisotni, kar škodo še povečuje. V starejših večstanovanjskih zgradbah sta v enem stanovanju ogrevanje in vodovod priključena na več vertikalnih vodov, od katerih noben dovod ni opremljen z zapornim ventilom. Zaradi tega je potrebno zapreti glavni dovod v stavbi, pri čemer pa problem še ni rešen, saj mora iz sistema najprej izteči še vsa voda, ki se nahaja v ceveh nad poškodovanim delom.
Posledica je, da so vse talne obloge, tapete in delno ometi zreli za odpad, spodnji deli pohištva so mokri in nabreknjeni, stanovalci se morajo vsaj začasno odseliti, da o morebitni škodi, ki je povzročena drugim stanovanjem niti ne govorimo.
Odprava napake
Najprej bo potrebno odstraniti vzroke in nato posledice. Iz poškodovane instalacije lahko voda po medprostorih priteka iz čisto drugega konca, zato je potrebno z logičnim sklepanjem, ugotavljanjem poteka instalacije, merjenjem ali prisluškovanjem najprej ugotoviti mesto poškodbe. Uspešno iskanje napak omogočajo sodobne naprave tudi takrat, kadar so zidovi ali talne plošče zelo debele. Zelo uporabna pripomočka sta tudi termografija in uporaba majhnih kamer. Tudi če do poplave še ni prišlo in se na stenah pojavljajo le mokre lise, je razbijanje zidov ali tal vedno zadnji korak za odpravo napake. Ploščo talne keramike lahko na primer odstranimo brez poškodb, če očistimo fugo in nato posamezno ploščico močno ogrejemo, pri čemer bo zaradi raztezka brez pokanja odstopila od podlage.
![]() Nekatere izlive vode lahko preprečimo vseh pa nikoli |
![]() Prevozni sušilnik Drymobil omogoča takojšnjo vselitev v novo zgrajeno stanovanje |
Osuševanje
Osuševanja se lahko lotimo sami ali pa najamemo izvajalce, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Po odpravi napake je potrebno izmeriti odstotke vlage v raznih delih bivališča, tleh, stenah in toplotno izolacijskih plasteh. Za odstranitev vlage iz polistirola ali kamene volne, ki leži pod estrihom, uporabijo vakuumski postopek, ki zagotavlja popolno osušitev. Pristop je enak tudi kadar odpravljamo posledice poplave, vendar pa noben način osuševanja ni poceni. Z osuševanjem odpravimo tudi posledice navlaženja z vodo, v kateri so bile fekalije, saj postopek osušuje in razkužuje hkrati. Votle dele stavb lahko osušujemo tudi z vpihovanjem ogretega zraka, ki nase prevzema vlago in ga nato skozi izstopne odprtine odsesavamo.
Premočene zidove lahko najhitreje osušimo z elektrotermičnim pristopom. Pri tem lahko v izvrtine vlagamo električne grelne palice, globina in gostota pa sta odvisni od debeline in materialov iz katerih je zid. Hkrati izparevanje vlage iz površine pospešujemo s prepihovanjem prostorov s toplim zrakom. Zidove lahko obsevamo z infrardečimi ali mikrovalovnimi grelniki, ki steno ogrevajo gobinsko in so zelo učinkoviti. Postopek je razmeroma hiter, saj lahko pol metra debelo in do 60% navlaženo steno osušimo v enem do dveh tednih. Uspešno lahko osušimo tudi lahke predelne stene izdelane iz mavčnih plošč s plastjo vmesne izolacije. Osuševanje moramo izvesti temeljito in po vsem preseku sten, saj bo neodstranjena vlaga zaradi kapilarnosti čez čas prodrla na površino sten ali tal, ki smo jih že popravili, pobelili in nanje položili nov parket.
Prvi reševalni ukrepi
Takoj zapremo vse možne dovodne ventile in odklopimo elektriko. Vodo, ter v primeru poplave tudi mulj, čim hitreje odstranimo z uporabo vseh možnih načinov, s črpanjem, brisanjem in osuševanjem z gobami. Pomembne osebne ter poslovne dokumente in knjige takoj zložimo v plastične vreče in jih zamrznemo. Kasneje jih lahko s posebnim načinom osuševanja vrnemo v prvotno stanje. Takoj tudi začnemo s prepihovanjem in zračenjem prostorov ter odstranjevanjem notranje opreme. Nalepljenih talnih oblog ni potrebno vedno odtrgati od podlage saj se lahko uspešno osušijo skupaj z njo.
Osuševanje je vedno povezano s povečano porabo energije, velike prezračevalne naprave, ki jih postavljajo pred stavbo pa so tudi razmeroma hrupne. Zavarovalnice bodo povrnile stroške takšnih poplav, vendar je zelo pomembno, da so vse instalacije izvedene strokovno in da za to obstajajo dokazi. Škoda, ki bo povzročena v drugih stanovanjih je običajno pokrita z osnovnim zavarovanjem objekta. Oškodovanec mora še dokazati, da ni ravnal zelo malomarno in škodo bo dobil povrnjeno. Najbolje pa je, da do izliva sploh ne pride, čeprav na nekatere poplave v stanovanju ne moremo vplivati. Ena od možnih zaščit pred škodo zaradi izliva iz vodovoda je tudi vgradnja centralne ali posameznih naprav, ki zaznajo nenavadno povečane pretoke in samodejno zaprejo posamezni izliv ali glavni dovod vode.
erevija Varčujem z energijo stanovanjske poplave gradnja varčevanje energije instalacije adaptacij