Baterijski hranilniki: kaj je res in kaj ne?

O baterijskih hranilnikih za samooskrbo z elektriko kroži kar nekaj napačnih prepričanj, ki jih pogosto zasledimo na različnih spletnih forumih. A ker tehnologija shranjevanja električne energije izjemno hitro napreduje in hkrati postaja cenovno vse dostopnejša, je dobro, da ostajamo informirani o dejanskem stanju na tem področju.

Baterijski sistemi za shranjevanje elektrike so odlična izbira za vse, ki si želite večje energetske neodvisnosti, nižjih stroškov elektrike in učinkovitejše izrabe lastne proizvodnje – še posebej takrat, ko je cena elektrike iz omrežja najdražja. Poleg tega omogočajo tudi zanesljiv vir rezervne energije ob morebitnih izpadih ter pametno upravljanje porabe, kar uporabniku prinaša večji nadzor nad energijo in še dodatne prihranke.

Da bi razjasnili nekatera najpogostejša, a pogosto napačna prepričanja o baterijskih hranilnikih, smo se pogovorili s Tomažem Novakom iz podjetja Evocado, ki nam je podal strokovne odgovore in pojasnila.

Napredni baterijski hranilniki električne energije za gospodinjsko rabo.

1. “Baterijski hranilniki električne energije so ekonomsko neupravičeni”

Dejstvo: Čeprav so začetni stroški za shranjevanje elektrike za domačo rabo na prvi pogled razmeroma visoki, se baterijski hranilniki z izračuni izkažejo kot hitro poplačana naložba, še posebno v gospodinjstvih z visokimi stroški za elektriko.

Baterije omogočajo večjo avtonomijo in zmanjšanje stroškov elektrike v obdobjih višjih tarif in omrežnine. Prednost baterij je funkcija “peak shaving” oziroma  rezanje konic,  ki omogoči, da baterija kratkotrajno zagotovi vso potrebno energijo pri nastanku konice in kupcu zagotovi nižjo trošarino v dražjih omrežninskih razredih.

Preverjeno je res, da so baterijski hranilniki odlična rešitev za zmanjšanje stroškov trošarin v višjih omrežninskih razredih. In ni res, da se naložba v sončno elektrarno s hranilnikom ne splača – ravno nasprotno. Letošnji izračuni donosnosti so v primerjavi z lanskoletnimi pogoji samooskrbe z elektriko v večini primerov celo ugodnejši.

2. “Baterije so nevarne in pogosto eksplodirajo”

Dejstvo: Res je, da obstajajo primeri pregrevanja in celo požarov pri litij-ionskih baterijah, vendar so sodobni sistemi opremljeni z varnostnimi mehanizmi (nadzor temperature, sistemi za hlajenje), ki tveganja močno zmanjšajo. Pri ustrezni uporabi in vzdrževanju je verjetnost nesreč zelo majhna. Obstajajo sistemi baterij All in one system Sigenergy, kjer so ključni deli (inverter, baterije, upravljanje) integrirani v eni enoti, poleg tega imajo integrirane temperaturne senzorje, možnost izpusta plinov kemične reakcije, temperaturno izolacijo – aerogel ter napredni sistem BMS z integrirano umetno inteligenco.

3. “Baterije imajo kratko življenjsko dobo”

Dejstvo: Na trgu obstaja več različnih baterijskih hranilnikov. Dobro je poznati razlike med njimi. Današnje litij-ionske baterije lahko v primeru povprečne uporabe 5.000–10.000 ciklov zdržijo tudi več kot dvajset let (ter 13,5 do 27 let ob enem ciklu dnevno), kar pomeni, da lahko v večini primerov delujejo brez težav skozi celotno življenjsko dobo sončne elektrarne. Napredne tehnologije, kot so trdninske baterije (solid-state), obetajo še daljšo vzdržljivost.

4. “ Baterijski hranilniki omogočajo popolno neodvisnost od omrežja”

Dejstvo: Popolno neodvisnost omogočajo zgolj napredni hibridni sistemi sončne elektrarne v kombinaciji s hranilnikom,  na primer *Sigenergy – All in one system. Vaša elektrarna se v primeru daljšega izklopa distribucijskega omrežja spremeni v sončno elektrarno Off Grid (opcijsko pa lahko v kombinaciji z malim generatorjem takšna elektrarna postane celo  dolgoročno neodvisna od zunanjih virov, razen potrebnega goriva za generator).

5. “Večja zmogljivost baterije je vedno boljša”

Dejstvo: Velikost baterijskega hranilnika je smiselno prilagoditi potrebam gospodinjstva. Če je baterija prevelika v primerjavi s proizvodnjo sončne elektrarne, bo njena učinkovitost mnogo manjša in naložba ne bo optimalna. Ključna je pravilna dimenzioniranost baterijskega hranilnika glede na porabo in proizvodnjo elektrike.

6. “Baterijski hranilniki so slabi za okolje zaradi rudarjenja litija”

Dejstvo: Res je, da pridobivanje litija in kobalta povzroča okoljske obremenitve, vendar se razvijajo alternative, kot so natrij-ionske baterije, recikliranje baterij in naprednejše metode pridobivanja surovin. Poleg tega je treba upoštevati, da baterijski sistemi pomagajo zmanjšati porabo fosilnih goriv.

7. “Baterije se izpraznijo tudi, ko jih ne uporabljamo”

Dejstvo: Vsi baterijski hranilniki imajo določeno stopnjo samopraznjenja, vendar je pri sodobnih litij-ionskih baterijah ta zelo majhna (manj kot dva odstotka na mesec). Če so ustrezno zasnovani in pravilno uporabljani, izgube skoraj niso opazne.