Razogljičenje globalnega gospodarstva in energetike je edina rešitev, ki lahko ohrani naraščanje pregrevanje planeta pod mejo 2°C. Človeštvo ima na voljo več obnovljivih virov energije, ki jih tudi vedno bolj uporablja. Potrebujemo še učinkovit hranilnik energije za čas, ko ni sonca ali vetra, ter hranilnik, ko je energije preveč. Rabimo še čisto gorivo za toplarne in termoelektrarne, železarne, jeklarne in transport ter vsestransko uporaben medij za kemijsko in prehrambeno industrijo. Vodik zato ni gorivo bodočnosti ampak sedanjosti.
Vodik - najpogostejši element v vesolju
Pod normalnimi pogoji je vodik plin, velikokrat lažji od zraka in od vseh drugih plinov. Je brez barve, vonja in okusa in se obnaša kot idealen plin. Molekula plina je zelo majhna, zato lahko prehaja skozi trdna telesa. Vendar je to zanemarljivo, saj bi trajalo tisočletja preden bi lahko plin prodrl skozi steno jeklenke ali z vlakni ojačene posode iz polimerov v omembe vredni količini.
Vsi se spomnimo šolskega poskusa s pokalnim plinom iz vodika in kisika. Vendar to za vodik ne velja. Za uporabo kot eksploziv je popolnoma neprimeren, tudi če mu dovajamo veliko energije, ne reagira, razen če se v bližini ne znajde kisik. Ker kisika v tanku z vodikom ni, je shranjen na ta način bolj varen kot tanki z bencinom ali kurilnim oljem, v katerih porabljeno kurivo zamenja zrak. Tudi poskus s strelom v jeklenko z vodikom povzroči samo izpih plina in nič drugega.
Sylizer 300 z močjo 100 MW je ena večjih elektroliznih enot na svetu
Zgorevanje vodika je skoraj povsem čisto
Vodik ni energent ampak samo nosilec energije, saj ga je potrebno najprej izločiti iz vode. Dušikovi oksidi nastanejo vedno ko kaj gori. Če ima plamen vodika 2000 °C ali več, kisik in dušik v zraku reagirata med seboj. Problem pa z lahkoto odpravimo z regulacijo temperature plamena. To pomeni, da je lahko izpuh iz motorja ali turbine včasih čistejši, kot zrak, ki je bil na vstopni strani uporabljen za podporo zgorevanja. Brez vžiga elektriko iz vodika pridobimo v gorivni celici iz katere pa res izteka samo voda.
Trenutni izkoristki vodika so visoki
Danes je na trgu plinska turbina na vodikov pogon (Siemens) z močjo 100 MW, vodik pa v Nemčiji že poskusno dodajajo (2%) v plinovode zemeljskega plina za industrijsko in gospodinjsko uporabo. Delež vodika v plinu za pogon obstoječih turbin v termoelektrarnah je danes 20%, do 2030 pa bodo v Nemčiji lahko delovale na 100% vodik. Veliko postrojenje za elektrolizo odda od 100 do 2.000 kg vodika na uro, z izkoristkom 75%. Vodik velja tudi za najbolj obetaven medij za kratko in dolgoročno shranjevanje velikih količin energije.
Povezane vsebine
